So slovenski res bolj okusni?

Češnjev paradižnik je izjemno priljubljen sadež, ki se na krožnikih znajde ne glede na sezono. Pogosto je tudi predmet vnetih razprav o tem, kateri je najbolj okusen –  domač ali uvožen. Da bi končno razvozlali to večno dilemo, smo izvedli obsežen potrošniški test, v katerem so ljubitelji češnjevega paradižnika med naborom domačih in tujih vzorcev izbrali svoje favorite.

Vzorce je poleg 70 potrošnikov ocenil tudi osemčlanski strokovni senzorični panel. Z njihovimi ocenami smo preverili, katere senzorične lastnosti češnjevih paradižnikov najbolj prispevajo k všečnosti.

Vsi vzorci varni

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v okviru uradnega nadzora redno in sistematično spremlja varnost živil rastlinskega izvora, vključno s paradižnikom, pri čemer preverja tudi vsebnost ostankov pesticidov in nekaterih onesnaževal. Rezultati nadzora kažejo, da so pregledani vzorci paradižnika skladni s predpisanimi zahtevami. Tudi rezultati analiz vzorcev, vključenih v predstavljeni potrošniški test, niso pokazali neskladnosti z veljavnimi standardi varnosti.

Domače je bolj okusno

Potrošniški test je pokazal tisto, kar zagovarja marsikdo: »Domače je bolj okusno«. V Sloveniji pridelani paradižniki so v povprečju prejeli višje ocene za okus, teksturo, videz in skupno všečnost. Med domačimi sta se najbolje odrezala Lušt in Rajska (SI), med uvoženimi pa francoski Les Paysans de Rougeline. Zanimivo je, da se je na testu znašla tudi Rajska, pridelana na Hrvaškem, ki se je odrezala slabše od tiste, pridelane na slovenskih tleh. 

Bolj všečne vzorce so odlikovali bolj izrazita rdeča barva, obstojna sadna aroma, značilen vonj po paradižniku, večja sočnost in izrazitejši okus umami. Na všečnost so najbolj negativno vplivale površinske nepravilnosti, kot so poškodbe, lise in razbarvanost, kar kaže, da paradižnik pogosto kupujemo z očmi.

Potrošniki pravijo: »Boljši okus ne upraviči višje cene«

Slovenski paradižniki so v primerjavi z uvoženimi v povprečju dražji. Medtem ko so potrošniki za tuje paradižnike v povprečju pripravljeni odšteti približno toliko denarja, kot je njihova prodajna cena, se jim slovenski v povprečju zdijo za približno 25 odstotkov predragi. Boljši okus očitno ne upraviči povsem višje cene.

Potrošniki so kot najbolj precenjene ovrednotili paradižnik Rajska (SI), Lušt in Rajska (HR), medtem ko so se jim Hofer (HU), Sončko (SI) in Hofer (MA) zdeli podcenjeni.

Ali ste vedeli?

Botanično gledano je paradižnik sadje, njegov plod pa imenujemo jagoda. Kljub botanični klasifikaciji ga v prehrani uporabljamo kot zelenjavo, zato kečapa ni smiselno označiti za sadni smuti. 

ZPS nasvet

Pri češnjevem paradižniku očitno drži, da je lokalno pogosto tudi bolj okusno. Vendar imata dober okus in domače poreklo tudi svojo ceno, ki pa ni vedno upravičena. Zato preizkusite različne izdelke in poiščite tistega, ki najbolj ustreza vašemu okusu in denarnici.   

Besedilo: Eva Marija Čad in Matjaž Pirc

Izjava varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano – Branko Ravnik:

Z nakupom slovenskih prehranskih izdelkov pomembno prispevamo k trajnostnemu razvoju. S tem podpiramo ohranjanje naravnih virov, poseljenost podeželja, zaposlenost in gospodarsko moč družbe. Obenem krepimo prehransko suverenost in neodvisnost države, kar postaja v zadnjih letih vse pomembno in aktualno vprašanje.

Kljub temu se te vrednote le stežka odražajo v vsakodnevnih nakupnih navadah potrošnikov. Raziskave kažejo, da ima med dejavniki odločanja zelo pomembno vlogo cena, vplivajo pa tudi drugi vidiki. Pri sadju in zelenjavi potrošniki pogosto izpostavljajo predvsem okus, videz in splošno kakovost izdelkov.

Ocenili smo, da bi lahko potrošniško in strokovno ocenjevanje živil prispevalo k boljšemu razumevanju teh dejavnikov ter pomagalo potrditi ali ovreči domnevo, da so lokalno pridelana živila tudi z vidika okusa in drugih senzoričnih lastnosti boljša izbira. Zato smo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije izvedli testiranje.

Tudi to testiranje je pokazalo, kako pomembno vlogo ima cena pri dojemanju vrednosti hrane. Tekma med diskontnimi in klasičnimi trgovci sicer kratkoročno znižuje cene, a je ob tem pomembno ohranjati tudi dolgoročno odpornost prehranske verige. Zato je za pomoč najranljivejšim primernejša socialna politika kot pritisk na cene.

Veseli nas, da je bil odziv strokovnjakov in potrošnikov, ki so sodelovali pri ocenjevanju, zelo pozitiven. Prepričani smo, da bodo ugotovitve prispevale k boljšemu razumevanju kakovosti lokalno pridelanih živil ter k nadaljnji krepitvi slovenske prehranske verige. Hkrati si želimo, da bi tudi prihodnje raziskave spodbudile še več potrošnikov k izbiri slovenskih živil.