Kako smo testirali

3. julij 2024 Dodaj test med priljubljene

Izračun skupne ocene

• Kakovost: 85%
• Označevanje: 15%
• Skupna ocena: 100 %

Podrobna razlaga posameznih meril

Kakovost (85 odstotkov skupne ocene)

Vsebnost vlage – V skladu s standardom ISO 589 vzor- ce oglja posušimo na temperaturi 105 °C, da dosežejo konstantno maso. Vsebnost vlage nato izračunamo na podlagi izgubljene mase. Večja vsebnost vlage poveča težo oglja, hkrati pa zmanjšuje njegovo kalorično vrednost in otežuje prižiganje.

Vsebnost pepela – Vzorce oglja segrevamo z določeno hitrostjo (v skladu z ISO 1171) do temperature 710 °C in jo vzdržujemo, dokler oglje ne doseže konstantne mase. Oglje z večjo vsebnostjo pepela zgoreva pri nižjih temperaturah, saj pepel ogenj zaduši.

Vezan ogljik – Odstotek vezanega ogljika izračunamo z enačbo C(fix) = 100 – (F + A), pri čemer F pomeni vsebnost hlapnih snovi, izraženo kot masni odstotek materiala brez vode pa pomeni vsebnost pepela v odstotkih glede na maso snovi brez vode. Višji odstotek vezanega ogljika je povezan z večjo kurilno vrednostjo ter daljšim in tudi čistejšim zgorevanjem.

Velikost delcev – Preverimo velikost delcev (granulacijo) oglja v posameznem pakiranju. V skladu s standardom je lahko v vreči največ 7 odstotkov delcev, manjših od 10 mm, ter največ 20 odstotkov delcev, manjših od 20 mm.

Glavnina delcev – vsaj 80 odstotkov, mora biti večjih od 20 mm, s tem da je lahko največ 10 odstotkov delcev večjih od 80 mm, delci, večji od 150 mm, pa v vreči ne smejo biti prisotni. Premajhni delci prehitro zgorijo ali podobno kot pepel dušijo ogenj, zaradi česar je temperatura zgorevanja nižja.

Označevanje (15 odstotkov skupne ocene)

Na sprednji strani embalaže oglja (ali briketov) za žar mora biti jasno označeno, kaj je v vreči, na zadnji strani pa ne smejo manjkati navodila za pravilno in varno uporabo vsebine.

Zanimalo nas je, ali je na embalaži označeno, od kod (iz katere države) prihaja oglje, iz katere drevesne vrste je pridobljeno, ali ima izdelek kakšen certifikat, preverili smo tudi, v kolikšni meri na embalaži navedena teža (količina vsebine je lahko zapisana v masi (kilogrami) ali prostornini (litri)) odstopa od izmerjene v laboratoriju.