Na policah večinoma dobra kava

30. maj 2023 Dodaj test med priljubljene

Slovenci smo nedvomno ljubitelji kave, zato smo na testu preverili njeno kakovost in varnost, osredotočili pa smo se tudi na označbo in trajnostni vidik. Izbrali smo 14 izdelkov različnih blagovnih in trgovskih znamk, namenjenih pripravi turške kave, med njimi tudi enega iz ekološkega kmetijstva in dva iz manjših pražarn.

Zmagovalec prihaja iz majhne pražarne

Dva izdelka sta se na testu odrezala zelo dobro, kar osem jih je prejelo oceno dobro, štirje so dobili oceno povprečno.

Zmagovalec testa, izdelek Buna, je za vsebnost škodljivih snovi prejel zelo dobro oceno, saj ne vsebuje ohratoksina A in med vsemi izdelki na testu vsebuje najmanj akrilamida (200 µg/kg). Med vsemi je prejel najvišjo oceno za senzorične lastnosti. Ima zelo dobro oceno za označbo in glede na proizvajalčeve navedbe sledi trajnostnim načelom.

Drugouvrščeni izdelek Barcaffé Flora ima dobro razmerje med kakovostjo in ceno. Pri senzoričnih lastnostih in vsebnosti škodljivih snovi se je odrezal zelo dobro. Ima trajnostni certifikat Rainforest Alliance. Pri označbi se je predvsem zaradi skopih informacij o poreklu odrezal slabše. Stane 16,45 €/kg oziroma več kot 20 evrov manj za kilogram kot zmagovalec.

Dražje kave so boljše

Za kilogram kave na testu smo odšteli od osem do 40 evrov. Najdražja sta, pričakovano, izdelka iz manjših pražarn Buna (40 €/kg) in Escobar (34 €/kg), ki delujeta bolj butično.

Sledi edini izdelek iz ekološke pridelave, Barcaffé Bio s ceno 24 €/kg. Med najcenejšimi na testu so kave trgovskih blagovnih znamk, a so se tokrat kar tri znašle med najslabše ocenjenimi, tudi najcenejša S Budget, zanjo smo odšteli 7,90 €/kg.

Večino izdelkov odlikujejo dobre senzorične lastnosti

Nedvomno ima vsak od nas svojo priljubljeno znamko kave, ki ga po okusu najbolj prepriča. Kava namreč vsebuje več kot tisoč aromatičnih spojin, ki vplivajo na njen značilen vonj in aromo.

Njihova vsebnost je odvisna od izvora kave, podnebnih razmer in njene predelave, vključno s sušenjem, praženjem in mletjem. Na končno aromo kavnega napitka najbolj vplivata postopek praženja kavnih zrn in sama priprava napitka.

Oceno senzoričnih lastnosti smo zaupali veččlanskemu šolanemu senzoričnemu panelu, ki je preveril morebitne napake v okusu, videzu, vonju in barvi kav na testu.

Kar štiri so za senzorične lastnosti prejele oceno zelo dobro: Buna, Escobar in kavi Barcaffé (Classic in Flora). Naj omenimo, da sta Buna in Escobar izdelka iz manjših pražarn, kjer kavo sproti pražijo in meljejo, kar zagotovo vpliva na senzorične lastnosti.

Oceno dobro in povprečno so prejeli po štirje izdelki. Najslabšo oceno, sprejemljivo, sta za senzorične lastnosti prejela Zlatna džezva in Bellarom. Pri obeh so preizkuševalci zaznali starikav vonj, aromo in okus, kavo Bellarom pa so ocenili še kot razdišano in prazno.

Vsebnost škodljivih snovi pod mejo

Kava je lahko tako kot marsikatero drugo živilo obremenjena z neželenimi škodljivimi snovmi, ki vplivajo na naše zdravje. Ob neustreznih pogojih pridelave in predelave, od žetve do skladiščenja, proizvodnje in prevoza, se lahko v njej razvijejo plesni.

Kaj je Ohratoksin A?

Najbolj zdravju nevarni so njihovi metaboliti, imenovani mikotoksini. Med najbolj strupene spada ohratoksin A, plesen iz rodov Aspergillus in Penicillium.
Zaužitje velike količine tega toksina lahko povzroči drisko in bruhanje, dolgoročna izpostavljenost povzroča težave pri delovanju sečil in prebavil, ovira sintezo beljakovin in zavira rast tkiv.

Odpoklic izdelkov kave s trga velikokrat pripisujejo ravno ohratoksinu A, a dobra novica je, da ga v testiranih izdelkih nismo zaznali.

Kakšna je bila vsebnost akrilamida?

Preverili smo tudi vsebnost akrilamida, škodljive snovi, ki med proizvodnim procesom nastaja v škrobnatih živilih ob izpostavljenosti visokim temperaturam, tudi pri praženju kave.

Nastane pri reakciji sladkorja (glukoze, fruktoze) z beljakovinami (aminokislina asparagin) pri temperaturah, višjih od 120 stopinj Celzija, torej tudi pri praženju, pečenju in cvrtju živil doma. Pri tvorbi rjave barve, ki vpliva na aromo in okus, se akrilamid neizogibno tvori.

Že najmanjša količina pomeni potencialno tveganje za zdravje, zato za živila ni mogoče zakonsko določiti največje vsebnosti. Morajo pa proizvajalci živil, verige s hitro prehrano in restavracije zagotoviti, da raven akrilamida v njihovih izdelkih ostane pod referenčno ravnjo, določeno v Uredbi o akrilamidu 2017/2158.

Na podlagi rezultatov našega testa lahko sklepamo, da je proizvajalcem uspelo prilagoditi postopke in ohranjajo vrednost akrilamida pod referenčno ravnjo.
Referenčni ravni se je med testiranimi izdelki najbolj približala kava Barcaffe Classic s 360 µg/kg, najmanj smo ga izmerili v kavi Buna, 200 µg/kg.

Kakšna je bila vsebnost kofeina?

Na vsebnost kofeina v kavi vplivajo vrsta kavnih zrn, temperatura praženja in stopnja mletja. Kave na testu so ga v povprečju vsebovale 1,8 odstotka.
Najmanj smo ga izmerili v kavi Buna (1,3 odstotka), največ v kavi S Budget (2,4 odstotka). A na količino kofeina v skodelici kave poleg same vsebnosti v kavni mešanici vplivata še način priprave in temperatura kuhanja.

Vrsta kave, poreklo in deleži – to so pogosto neznanke

Obe najbolj razširjeni vrsti kave, arabica in robusta, sta iz kavovca Coffea iz družine Rubiaceae. Zrna arabice predstavljajo večino proizvodnje kave na svetu in v primerjavi z drugimi vrstami veljajo za kakovostnejša.

Vrsta robusta je, kot nakazuje že njeno ime, bolj robustna, manj občutljiva na vročino in visoko vlažnost ter bolj bogato obrodi. Aroma in okus arabice sta mehka in bolj sladka, medtem ko ima robusta močnejši okus, je bolj kisla, vsebuje več kofeina in več kavnih olj, kar omogoča pripravo bolj kremnega espressa. Trgovci s kavo bolj cenijo dražjo arabico.

Le z embalaže štirih izdelkov smo lahko razbrali, katero vrsto kave so uporabili za pripravo kavne mešanice. Na kavi Bellarom je natančno označeno, da vsebuje 80 odstotkov arabice in 20 odstotkov robuste, medtem ko je na izdelku Amaroy navedeno le, da vsebuje arabico in robusto, ne pa tudi njunega deleža v mešanici. Kavi Buna in Escobar vsebujeta mešanico arabice.

Tudi pri navedbi porekla kavnih zrn so proizvajalci precej skopi. Za izdelka Barcaffé Flora in Zlatna džezva je poreklo popolna neznanka. Tudi sicer z označbe večine pregledanih izdelkov izvemo le, da kavna zrna izvirajo »izven EU«, bolj natančno je poreklo navedeno le na treh: za kavo Santana Brasil izvirajo iz Brazilije, za Buno iz Kolumbije in Brazilije.

Izdelek Escobar sestavlja mešanica sedmih različnih vrst kave s poreklom iz Srednje Amerike, Afrike in Indije.

Besedilo: Nika Kremić

Nekaj nasvetov za uživanje v kavi

30. maj 2023 Dodaj test med priljubljene

Kako kolikor se da uživati v turški kavi in ob tem ostati zdravi? Zbrali smo nekaj nasvetov, pa tudi dejstev o zdravstvenih in trajnostnih vidikih kave. Objavljamo tudi nekaj izsledkov iz naše spletne ankete o pitju kave.

Kako pripravimo turško kavo?

Po nasvetu proizvajalcev, ki ga lahko najdemo na večini pregledanih izdelkov, v džezvi ali drugi manjši posodi zavremo vodo. Na 100 ml vode dodamo dve čajni žlički (6 do 7 g) kave, premešamo in kuhamo, dokler ponovno ne zavre. Odstranimo s štedilnika in počakamo nekaj minut, da se delci kave posedejo.

Lahko pa kavo poskusimo pripraviti malo drugače. Da bomo kar najbolj ohranili njeno aromo, nesladkano vodo segrejemo tik do vretja. Posodo odstavimo in je ne vračamo na kuhališče. Dodamo želeno količino kave, premešamo in počakamo, da se posede. Kava je pripravljena.

Bodite pozorni na vnos kofeina

V skodelici (250 ml) turške kave je od 70 do 140 mg kofeina (odvisno od tega, koliko kave zakuhamo), medtem ko ga skodelica (30 ml) espressa vsebuje približno 60 mg.

Izmerjena vrednost kofeina je zato bolj informativna in je pri testiranju nismo upoštevali pri skupni oceni, na izbiro kave naj vpliva samo, če jo pijete res pogosto in količino bogato odmerite.

Kofein je grenka psihotropna snov in blag diuretik, naravno je prisoten v različnih rastlinah. Preveč kofeina lahko povzroči nespečnost, tesnobo, slabost, spremembe vedenja in pospešeno bitje srca. Dolgotrajno pretirano uživanje lahko povzroči težave s srcem in ožiljem, pri nosečnicah pa zavira razvoj zarodka.

Po podatkih Evropske agencije za varno hrano (EFSA) je za zdravega odraslega 70-kilogramskega človeka največja še varna dnevna količina kofeina 400 mg oziroma 5,7 mg/kg telesne mase.

Glede na rezultate potrošniške ankete:

• petina sodelujočih spije le eno skodelico na dan,
• večina spije (60 odstotkov) dve ali tri skodelice,
• več kot trikrat na dan pa jo uživa 14 odstotkov sodelujočih.

Če si turško kavo radi bogato zakuhate, raje spijte le dve skodelici na dan, saj bi s tretjo že lahko prekoračili še varno dnevno količino kofeina.

Izberite bolj trajnostno kavo

Pridelava kave je s trajnostnega vidika velik problem, saj vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce na teh območjih. »Grenkobo« lahko kavi dodajo tudi nezdravo okolje, izkoriščanje delovne sile in nepošteno plačilo.

Pri nakupu kave je poleg kakovosti in cene pomembno preveriti njeno poreklo, ali je pridelana na trajnosten način in ali prihaja iz pravične trgovine. Tu so nam lahko v pomoč trajnostne oznake, na testiranih izdelkih smo opazili dve: ekološko in Rainforest Alliance.

Ekološko kmetijstvo je do okolja in zdravja najbolj prijazno. Z nakupom ekološke kave varujemo okolje in kmete pred zastrupitvijo s pesticidi. Oznaka Rainforest Alliance pa pokriva področja človekovih pravic, krčenja gozdov in poštenega plačila.

Po navedbah, ki jih najdemo na izdelkih iz majhnih pražarn, tudi ti izhajajo iz pravične trgovine, a nimajo ustreznega certifikata. Zavzemajo se za kratke dobavne poti in v večini primerov poznajo kmete, ki pridelujejo kavo, ali kupujejo surovino od posrednikov, ki sledijo okoljskim standardom in upoštevajo človekove pravice.

Rezultati spletne ankete:

• le slaba tretjina sodelujočih je pozorna na trajnostne oznake,
• 38 odstotkov bi jih bilo pripravljenih zamenjati znamko kave zaradi njenega vpliva na okolje in družbo, če bi imela primerljiv okus,
• 27 odstotkov bi zamenjali znamko kave le v primeru, da ne bi bila predraga.
• le 11 odstotkov vprašanih bi brez pogojev priljubljeno kavo zamenjalo za bolj trajnostno.

ZPS nasvet

1. Pazite na aromo. Mleta pražena kava je zelo občutljiv izdelek, ki lahko po odprtju nase veže druge vonje in izgubi aromo, zato je pomembno, da jo hranimo v zaprti posodi na hladnem, temnem in suhem mestu.
2. Vsake dobre stvari je lahko preveč. Prevelike količine lahko negativno vplivajo na zdravje. Če za turško kavo zakuhamo večje količine mlete kave, raje uživajmo do dve skodelici na dan.
3. Trajnostne oznake "zmagajo". Kava, ki ima eno od trajnostnih oznak, je za okolje in zdravje boljša izbira. Glede na rezultate našega testa so ti izdelki tudi med bolj kakovostnimi in zato dobra izbira.

Besedilo: Nika Kremić