Kako smo testirali

3. september 2026 Dodaj test med priljubljene

Na test smo poslali 22 vzorcev lesnih peletov v 15-kilogramskih pakiranjih, ki smo jih konec junija kupili na različnih prodajnih mestih po Sloveniji. Proizvajalci oz. trgovci za izbor niso vedeli in nanj niso imeli vpliva. Testni protokol upošteva standard SIST EN ISO 17225-2:2021, ki opredeljuje mejne vrednosti najpomembnejših lastnosti peletov za posamezne kakovostne razrede.

Naši kriteriji so običajno ostrejši od golega preverjanja standarda in varnosti, saj obravnavamo tudi uporabnost izdelka, okoljevarstvo in ostale vidike, pomembne pri vsakdanji uporabi. Objava rezultatov testa je dovoljena le v medijih potrošniških organizacij, kjer niso objavljena oglasna sporočila.

Izračun ocene

• Mehanska kakovost: 80 %
• Onesnažila: 10 %
• Označevanje: 10 %
• Skupna ocena: 100 %

Razlaga meril

Mehanska kakovost (80 odstotkov skupne ocene)

V laboratoriju smo preverili najpomembnejše lastnosti, ki razkrivajo kakovost peletov.

Vsebnost vlage

Količina vlage, določena po metodi v skladu s standardom SIST EN ISO 18134-2, v nobenem kakovostnem razredu ne sme presegati deset odstotkov.

Delež pepela

Vsebnost pepela je določena po metodi v skladu s standardom SIST EN ISO 18122. Glede na standard SIST EN ISO 17225-2 je za kakovostni razred A1 dovoljeni ostanek pepela 0,7 odstotka in za A2 1,2 odstotka. Če je delež pepela prevelik, je treba pogosteje prazniti posodo s pepelom, predvsem pa se poveča možnost nastanka žlindre, kar močno vpliva na delovanje peči in na njeno učinkovitost.

Mehanska obstojnost

Mehanska obstojnost je določena po metodi v skladu s standardom SIST EN ISO 17831-1. Kot določa standard SIST EN ISO 17225-2, mora ta za razred A1 doseči 98 odstotkov, za razred A2 97,5 odstotka, za razred B pa 96,5 odstotka. Manjša mehanska obstojnost pomeni večji delež finih delcev v skladiščnem prostoru, zaradi katerih se lahko v najslabšem primeru ustavi transportni polž, ki dovaja pelete v kurišče.

Gostota nasutja

V skladu s standardom SIST EN ISO 17225-2 gostota nasutja v nobenem primeru ne sme biti manjša od 600 kg/m3 ali večja od 750 kg/m3. Večja je gostota nasutja, več energije je akumulirane na prostorninsko enoto, kar pomeni manjše transportne in skladiščne stroške.

Vsebnost finih delcev

Skladno z metodo po standardu SIST EN ISO 18846 sejanje celotne vreče opravimo s sitom z odprtinami 3,15 mm, tako da se ločijo fini delci, novi pa naj ne bi nastajali. To je mogoče doseči, če vzorec stresemo s približno petimi do desetimi krožnimi gibi in zabeležimo maso grobih in finih delcev. Standard SIST EN ISO 17225-2 določa, da mora biti delež finih delcev za vse tri kakovostne razrede manjši od enega odstotka.

Kako razumeti opisno oceno kakovosti?

V kategoriji najboljše kakovosti so peleti, ki imajo poleg izpolnjevanja zahtev standarda A1 tudi izmerjene parametre boljše od preostalih vzorcev. V kategorijo odlične kakovosti spadajo vsi preostali peleti, ki ustrezajo standardu A1:

• najboljša kakovost: ocena kakovosti 90 ali več,
• odlična kakovost: ocena kakovosti 80–89,
• dobra kakovost: ocena kakovosti 60–79,
• zadostna kakovost: ocena kakovosti 40–59,
• slaba kakovost: ocena kakovosti 20–39,
• nezadostna kakovost: ocena kakovosti 0–19.

Onesnažila (10 odstotkov skupne ocene)

Z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo, Oxford Instruments Twin X in Oxford VANTA smo pre-verili vsebnost klora (Cl), arzena (As), kadmija (Cd), kroma (Cr), bakra (Cu), svinca (Pb), živega srebra (Hg), niklja (Ni), cinka (Zn), broma (Br) in železa (Fe).

Preverili smo tudi vsebnost dušika (N) in žvepla (S). Vsebnost dušika smo določili z metodo po standardu SIST ISO 13878:1999: Kakovost tal – Določevanje sku¬pnega dušika po suhem sežigu (elementna analiza). Vsebnost žvepla smo določili z metodo po standar¬du SIST ISO 15178:2006: Kakovost tal – Določevanje celotnega žvepla s suhim sežigom. Mejne vrednosti določa standard SIST EN ISO 17225-2:2021, in sicer za dušik (N): A1 ≤ 0,3 odstotka v suhi snovi, A2 ≤ 0,5 odstotka, B ≤ 1,0 odstotek, za žveplo (S) pa: A1 ≤ 0,04 odstotka, A2 ≤ 0,04 odstotka, B ≤ 0,05 odstotka.

Označevanje (10 odstotkov skupne ocene)

Na embalaži označene vrednosti smo primerjali z izmerjenimi in v primeru neskladja ustrezno znižali oceno. Preverili smo označbe na vrečah, ki potrošniku podajo informacijo o kakovosti peletov, njihovemu izvoru in trajnosti lesne surovine:

• 60 odstotkov ocene predstavlja certifikat (imajo ga vsi),
• 30 odstotkov oznaka za trajnost lesa,
• 10 odstotkov oznaka porekla.

Znižanje ocene

• Če izmerjeni kakovostni razred ne ustreza navedenemu na embalaži, skupna ocena ne more biti višja od 50 (povprečno).
• Če je ocena za vsebnost vlage, mehansko obstojnost, delež pepela ali gostoto nasutja slabša od zelo dobro, ocena za mehansko kakovost ne more biti boljša.
• Če je ocena za kakovost (mehanska kakovost in onesnažila) slabša od dobro, skupna ocena ne more biti višja.
• Če kakovostni razred ni označen, je ocena za označbo pomanjkljivo. 
• Če je masa kupljene vreče za več kot 4 odstotke nižja od označene, je skupna ocena znižana za 10 točk.