Kaj smo ugotovili na testu?

5. september 2023 Dodaj test med priljubljene

Na testu smo preverili, kako kakovostni so peleti, ki jih lahko kupimo v 15-kilogramskem pakiranju. Vseh 18 vzorcev je bilo skladnih s standardom SIST EN ISO 17225-2, ki opredeljuje mejne vrednosti najpomembnejših lastnosti tega kuriva za posamezne kakovostne razrede.

Kar 11 vzorcev z oceno zelo dobro

V laboratorij za lesna goriva na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo poslali 18 vzorcev, ki smo jih sredi junija kupili na različnih prodajnih mestih po Sloveniji (v trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah in skladiščih spletnih ponudnikov).

Zanje smo odšteli od 4,51 do 9,12 evra (zgolj za primerjavo: razpon cen ob nakupu lani junija je bil od 4,95 do 7,87 evra, do avgusta pa narasle za več kot 30 odstotkov).

Kot se je že večkrat izkazalo na naših testih, cena tudi tokrat ne odraža kakovosti – za vrečo zmagovalnih avstrijskih peletov Drauholz smo odšteli 5,46 evra.

Razveseljivo je, da so se na tretjem, četrtem in petem mestu zvrstili slovenski peleti (Lesoteka, RZ Pellets in Taprav pelet' za pogret). Prav vsi pregledani vzorci pa so bili skladni z novo različico standarda SIST EN ISO 17225-2:2021, ki je izšla leta 2021 in zaostruje nekatera merila za kakovostni razred A1, sicer pa opredeljuje mejne vrednosti najpomembnejših lastnosti peletov za posamezne kakovostne razrede: vsebnost vode, delež pepela, mehansko obstojnost, gostoto nasutja in delež finih delcev.

Kakovost peletov: dejanska in označena

Kakovostnemu razredu A1 je ustrezalo 12 vzorcev (od tega jih je 11 dobilo zelo dobro skupno oceno), tri smo razvrstili v razred A2 in tri v razred B. Edini vzorec, ki je imel na vreči odtisnjen certifikat EN plus A2, je imel v vreči pelete kakovostnega razreda A1.

Po drugi strani pa je imelo vseh šest vzorcev, ki smo jim v laboratoriju izmerili kakovostni razred A2 ali B, na vreči odtisnjen certifikat EN plus A1, kar daje malce grenek priokus. Vse smo kaznovali z odvzemom točk oziroma z znižanjem skupne ocene. Oceno pomanjkljivo za označevanje pa je dobilo pet vzorcev, ki na vreči niso imeli označenega kakovostnega razreda.

Vseh šest vzorcev, ki smo jim v laboratoriju izmerili kakovostni razred A2 ali B, je imelo na vreči odtisnjen certifikat EN plus A1.

Tokrat 3 vzorci s certifikatom FSC

Medtem ko lani med testiranimi vzorci ni bilo nobenega s katero od trajnostnih oznak (FSC ali PEFC), smo tokrat oznako FSC našli na treh vzorcih – Dankros, ki je edini med njimi dobil zelo dobro skupno oceno, Medeks in Arboreko.

Želeli bi si, da bi tudi drugi proizvajalci več pozornosti namenili temu, ali lesna surovina izhaja trajnostno upravljanih gozdov, in s tem izkazali skrb do okolja.

In ko smo že pri skrbi za okolje, naj za konec ponovimo: ogrevanje s peleti je prijazno do okolja – a le, če so kakovostni in jih kurimo v ustrezni kurilni napravi z visokim izkoristkom in dobrim zgorevanjem. Pri tem ni odveč opozorilo, da kurilne naprave na lesno biomaso, ki se ne uporabljajo pravilno ter niso redno vzdrževane in očiščene, niso nevarne samo za okolje, ampak tudi za ljudi.

Besedilo: Barbara Primc

Lesni peleti: kratek vodnik

5. september 2023 Dodaj test med priljubljene

Lesni peleti veljajo za okolju prijazen energent, a le pod pogojem, da so kakovostni in jih kurimo v ustrezni kurilni napravi z visokim izkoristkom in dobrim zgorevanjem. V nasprotnem primeru (po nepotrebnem) zvišujejo stroške za ogrevanje in predvsem onesnažujejo okolje.

Lesni peleti so izdelani iz lesnih ostankov iz lesnopredelovalne industrije. Lesna surovina lahko vsebuje žamanje (žagarski odpadki, ki nastanejo med robljenjem oziroma razrezom lesa), žagovino, skobljance, lesni prah in kose lesa, ki niso primerni za drugo predelavo. Lahko vsebuje tudi lubje, a to ni zaželeno, saj prispeva k večji količini pepela.

Za izdelavo peletov so primerni ostanki katerega koli lesa. Na trgu se pojavljajo iz pretežnega deleža iglavcev; najbolj pogosto razmerje je 60 odstotkov mehkih iglavcev (npr. smreka) in 40 odstotkov trdih listavcev (npr. bukev). Naši primerjalni testi kažejo, da peleti izključno iz ene vrste lesa niso nujno najboljši in da uporabljena lesna vrsta ne vpliva na kakovost.

Od vrste lesa (in postopka izdelave) pa je odvisna njihova barva, vendar ta nikakor ne odraža njihove kakovosti. Peleti iz lesa iglavcev so praviloma svetlejši, medtem ko so iz lesa listavcev nekoliko temnejši. Če se kot surovina uporabi les smreke s primesjo lubja, peleti niso več povsem svetli. Na barvo vpliva tudi temperatura, pri kateri poteka peletiranje.

Peleti izključno iz ene vrste lesa niso nujno najboljši, tudi uporabljena lesna vrsta ne vpliva na kakovost. Od vrste lesa in postopka izdelave pa je odvisna njihova barva, a ta nikakor ne odraža njihove kakovosti.

Kako izdelujejo pelete?

Lesna surovina se med postopkom peletiranja potiska skozi drobne kanale matrice, zaradi trenja se ustvarita visok tlak in temperatura. Delci lesa (običajno veliki okrog 2 mm) se pod takšnimi pogoji brez dodatnih kemičnih sintetičnih veziv povežejo v standardizirano obliko, primerno za sodobna kurišča.

1. Les najprej zmeljejo

Surovino pred peletiranjem zmeljejo v za to namenjenih mlinih. Žagovina svežega lesa lahko vsebuje tudi do 50 odstotkov vlage, zato je potrebno sušenje.

2. Sledi sušenje, da se zmanjša vsebnost vlage

S postopkom sušenja se vsebnost vlage zmanjša. Ustrezna vlaga surovine pred peletiranjem je okrog 15 odstotkov, saj se zaradi visokih temperatur med postopkom peletiranja les še dodatno osuši pod vlažnost 10 odstotkov.

3. Material nato stisnejo v pelete

Sledi stiskanje materiala skozi matrico peletirne naprave. Material se pri tem segreje, ob prisotnosti vlage pa se aktivira lignin, ki je poleg celuloze najbolj pogosta komponenta celičnih sten v lesu in služi kot naravno vezivo. Končnemu izdelku, to je peletom, zato ni treba dodajati umetnih veziv.

4. Pelete ohladijo, jih presejejo in zapakirajo

Po peletiranju so peleti vroči, zato je potrebno ohlajanje in po potrebi še sejanje, da odstranijo majhne delce, drobir in prah. Za uporabo v gospodinjstvih jih zapakirajo v priročne v 15-kilogramske vreče, na voljo pa so tudi v večjih pakiranjih ali v razsutem stanju.

Dodatki lesni surovini

Po evropskih standardih lesni surovini za pelete ni dovoljeno dodajati več kot dva odstotka drugih sestavin naravnega izvora. Nekateri proizvajalci dodajo krompirjev ali koruzni škrob, kar sicer poveča mehansko obstojnost, a ne vpliva na kurilno vrednost. Po drugi strani pa se prevelika vsebnost škroba odraža v povečanem deležu pepela.

Na kaj paziti pri nakupu?

Za uporabo v gospodinjstvih priporočamo pelete razreda A1 in A2, ki v kombinaciji s kakovostno kurilno napravo zagotavljajo učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje.

K pravilni nakupni odločitvi vodijo oznake na vrečah oziroma embalaži, v prvi vrsti certifikati – ENplus, DINplus ali S4Q, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti peletov.

Poleg tega je priporočljivo upoštevati še nekaj nasvetov:

• Na površini peletov naj bo čim manj vzdolžnih in prečnih razpok.
• Na dnu vreče naj bo čim manj drobnih delcev in finega prahu. Preveč obojega nakazuje na slabšo mehansko obstojnost peletov, ki zato slabše zgorevajo in v peči povzročajo več težav.
• Na embalaži naj bo navedenih čim več podatkov, med drugim izvor peletov in podatek o proizvajalcu.
• Če razmišljate o peletih ponudnika, ki ga še ne poznate, najprej preverite podatke na embalaži in na spletu, nato pa kupite manjšo količino peletov in spremljajte delovanje peči. Preveriti je treba in po potrebi na novo nastaviti parametre, da je zagotovljeno učinkovitejše zgorevanje in manjše onesnaževanje okolja.

Besedilo: Barbara Primc