Test klimatskih naprav 2020

Katere ocene bodo vplivale na nakupno odločitev, je stvar vsakega posameznika. Na naših testih ima največjo težo učinkovitost naprave in tokrat med 2,5-kilovatnimi modeli ni nobenega z zelo dobro oceno (lani je bil zelo dobro ocenjen zgolj en model). Da tudi v spodnjem delu preglednice, kjer so močnejše naprave, ni nobene ocene zelo dobro za učinkovitost, ne preseneča, saj za delovanje porabijo več energije.

Spodbudno pa je, da se je v primerjavi s prejšnjim testom občutno povečalo število 3,5-kilovatnih naprav z dobro oceno – lani je bila namreč dobro ocenjena zgolj zmagovalka v tem razredu, medtem ko so preostali modeli dobili povprečno oceno.

Zmagovalka v šibkejšem razredu, klimatska naprava Mitsubishi Electric, je dobila zelo dobro oceno za hlajenje in ogrevanje, preostale zgolj dobro ali povprečno. Zmagovalni 3,5-kilovatni Daikinov model je bil zelo dobro ocenjen le pri ogrevanju, medtem ko je za hlajenje dobil oceno dobro.

Servis je priporočljivo opraviti vsako leto, nekateri ponudniki v primeru rednega servisiranja dveletno garancijo podaljšajo na pet let.

Za učinkovito delovanje nujno redno vzdrževanje

Ne glede na ocene na testu za vse klimatske naprave velja, da sta za pravilno in učinkovito delovanje nujna redno vzdrževanje in čiščenje. Enkrat na leto je treba očistiti filtre, skozi katere potuje zrak. Zamašeni filtri namreč povečajo rabo energije za pet do 15 odstotkov, poleg tega so glavni krivec za slabše delovanje in neprijetne vonjave, saj zadržijo največji del umazanije, prahu in mikroorganizmov.

Običajno pred začetkom `hladilne´ sezone obvestijo svoje kupce, da je čas za redni servis klimatske naprave. Večina jih ponudi akcijsko ceno – za redni servis je tako treba odšteti okrog 55 evrov z vključenim DDV.

Ni vseeno, kam namestimo klimatsko napravo

Tako za notranjo kot zunanjo enoto velja, da morata biti nameščeni na ustrezno mesto in pravilno, da bo klimatska naprava učinkovito delovala. Tako bo prej in lažje dosegla ustrezno temperaturo v prostoru, posledično pa porabila manj energije. Na splošno velja, da naj bi bila razdalja med obema enotama čim krajša.

Notranja enota

• Če je le mogoče, notranjo enoto namestimo v prostor, ki je najbolj izpostavljen soncu oziroma vročini. Ko bo ta ohlajen, bo tudi v drugih prostorih prijetneje.
• Bližina virov toplote ni ustrezno mesto za namestitev notranje enote, saj ima ta vgrajen termostat, po katerem se ravna pri vzdrževanju nastavljene temperature. Če termostat zazna toploto, ki se širi na primer od bližnjega štedilnika, bo naprava delovala, četudi je prostor morda že ustrezno ohlajen.
• Namestitev notranje enote nad vrati, ki se pogosto odpirajo, ni najboljša odločitev. Vsakokrat, ko se bodo vrata odprla, bo začela pospešeno delovati.
• Pretok zraka v bližini notranje enote mora biti neoviran. V nasprotnem primeru bo njen izkoristek slabši. Torej ne nad omaro, za zaveso ali v ozek hodnik.
• Namestitev notranje enote na hodnik z namenom, da bi se "rešili" vročine v vseh sobah, v katere vstopamo s hodnika, ne bo obrodila želenih rezultatov, še zlasti, ker hodnik običajno ni neposredno izpostavljen vročim sončnim žarkom. Klimatska naprava bo tako razmeroma hitro ohladila hodnik na nastavljeno temperaturo in se izključila, v preostalih prostorih pa bo še vedno (pre)vroče. Znižanje nastavljene temperature zgolj poveča porabo energije in poslabša izkoristek naprave, pogosto izklapljanje pa lahko skrajša njeno življenjsko dobo.

Zunanja enota

• Pri namestitvi zunanje enote se izogibajte bližini spalnih prostorov (vaših in sosedovih). Medtem ko se boste vi v vročih poletnih večerih hladili s klimatsko napravo, bo morda sosed želel spati pri odprtem oknu.
• Tudi za zunanjo enoto velja, da mora zrak okrog nje neovirano krožiti. Ozke niše in mesta nasproti zidu ali balkonske ograje zato ne pridejo v poštev.
• Zunanja enota naj bo nameščena na ustrezne nosilne konzole s kakovostnimi protivibracijskimi vložki, ki preprečujejo prenos tresljajev na zid objekta. Poleg tega naj bo čim bolj zaščitena pred neposrednim sončnim obsevanjem, ki poveča rabo energije za približno deset odstotkov.

Kaj vključuje osnovna montaža klimatske naprave?

Klimatsko napravo je najbolje kupiti skupaj z montažo. Ne samo zaradi ugodnejše davčne stopnje, ampak predvsem zato, ker mora biti nameščena na ustrezno mesto in pravilno, da bo delovala učinkovito. Za osnovno montažo je treba odšteti okrog 240 evrov brez DDV. Cena običajno vključuje preprosto nadometno montažo z nadometnimi kanali do pet metrov razdalje med notranjo in zunanjo enoto ter z enim prebojem do 40 centimetrov debelega zidu, brez uporabe dvigala:

• montaža zunanje enote na fasado do višine štirih metrov oziroma montaža na balkon ali pod okensko polico,
• en preboj zidu (za dodatni preboj je treba skupaj z davkom odšteti okrog 20 evrov)
• izdelava do štiri metre dolge plinske cevne in električne povezave med enotama z nadometnimi kanali (za vsak dodaten razvod med enotama je treba za vsak nadaljnji meter skupaj z davkom odšteti okrog 20 evrov),
• odvod kondenza iz notranje in zunanje enote na podlagi prostega padca do pet metrov,
• montaža notranje enote,
• priklop na obstoječo električno napeljavo v dolžini do pet metrov,
• dobava in montaža nosilne konzole za zunanjo enoto klimatske naprave,
• vakuumiranje, polnjenje sistema, zagon s preizkusom delovanja,
• drobni in montažni material.

Naš nasvet Ko klimatska naprava deluje, naj bodo okna in vrata v prostoru zaprta. Tako ji ne bo treba delovati s polno močjo. Prostorov naj ne bi ohlajali pod 25 °C. Priporočljivo je, da razlika med zunanjo temperaturo in tisto v prostorih ni večja od šest stopinj Celzija. V prvi vrsti zaradi zdravja, pa tudi zaradi porabe energije – vsaka stopinja nad 25 °C pomeni 6–8-odstotni prihranek električne energije.

Ne spreglejte dveh podatkov

Enoznačnega odgovora na vprašanje, na kaj paziti pri nakupu klimatske naprave, ni. Odločitev za ta ali oni model je v prvi vrsti odvisna od tega, ali bomo napravo uporabljali le za hlajenje prostorov ali jih bomo z njo po potrebi tudi (d)ogrevali, v kako velik prostor jo bomo namestili, katera od številnih funkcij, s katerimi jo je opremil proizvajalec, nam bo prišla prav in katere sploh ne potrebujemo.

Če pri nakupu dajete prednost energijski učinkovitosti, vsekakor preverite, kaj je zapisano na energijski nalepki. Najbolj pomembna sta podatka oziroma kazalnika SEER (Seasonal Energy Efficiency Ratio ali sezonsko hladilno število) in SCOP (Seasonal Coefficient of Performance ali sezonsko grelno število), ki kažeta, kako učinkovita je naprava pri hlajenju in ogrevanju. Čim višji sta vrednosti, tem manjši bo strošek hlajenja oziroma ogrevanja.

Kazalnik SEER pove, kakšen je sezonski izkoristek klimatske naprave pri hlajenju. Razlika med SEER 9,5 in 5,1, na primer, pomeni, da boljša naprava v enakih razmerah porabi skoraj dvakrat manj energije. Kazalnik SCOP pa kaže sezonsko učinkovitost naprave pri ogrevanju. SCOP 5,9, na primer, pomeni, da bo klimatska naprava v ogrevalni sezoni iz 1 kW vnesene energije (elektrike) v povprečju ustvarila 5,9 kW toplote.

Učinkovite so tiste klimatske naprave, ki imajo vrednost SEER višjo od 5,1, vrednost SCOP pa višjo od 3,4.

Prav tako ne gre spregledati podatka o letni porabi energije za hlajenje in ogrevanje, ki je naveden na energijski nalepki. Zmagovalka v razredu 2,5-kilovatnih naprav za hlajenje porabi 96 kW na leto, zadnjeuvrščena v tem razredu pa kar 143 kW.

Kaj pomenijo kazalniki? Kazalnik EER (energy efficiency ratio) na energijski nalepki nam pove, kako učinkovita je klimatska naprava med hlajenjem – višja vrednost pomeni boljšo učinkovitost. Kazalnik COP (coefficient of performance) odraža učinkovitost pri ogrevanju – tudi tu velja, da višja vrednost pomeni boljšo učinkovitost. COP 5,8 denimo pomeni, da pri porabi 1 kW energije dobimo 5,8 kW izhodne toplote. Kazalnik SEER (seasonal energy efficiency ratio) odraža sezonski izkoristek klimatske naprave za hlajenje. Razlika med SEER 9,5 in 5,1 pomeni, da boljša naprava v enakih razmerah porabi skoraj dvakrat manj energije. Kazalnik SCOP (seasonal coefficient of performance) kaže sezonsko učinkovitost pri ogrevanju. SCOP 5,9 pomeni, da bo klimatska naprava v ogrevalni sezoni iz 1 kW vnesene energije (elektrike) v povprečju ustvarila 5,9 kW toplote.

Do okolja prijaznejše hladilno sredstvo R32 

Večina proizvajalcev klimatskih naprav že uporablja hladilno sredstvo R32 (difluormetan CH₂F₂), ki je do okolja veliko bolj prijazno kot do zdaj razširjen plin R410A in ima občutno manjši vpliv na globalno segrevanje (GWP – global warning potencial): GWP pri plinu R410A je 2088, pri plinu R32 pa 675.

Poglejmo še nekatere druge prednosti hladilnega sredstva R32 v primerjavi z R410A:

• ne vpliva na tanjšanje ozonske plasti,
• potrebna je bistveno manjša količina hladilnega sredstva (od 20 do 30 odstotkov),
• ima visoko toplotno prevodnost in zmogljivost hlajenja,
• zagotavlja bolj učinkovito ogrevanje pri nižjih temperaturah okolja,
• je enokomponenten, zato ga je lažje reciklirati in ponovno uporabiti.

Če iz klimatske naprave uhaja plin

Hladilno sredstvo R32 spada v skupino rahlo vnetljivih plinov, kar pomeni, da lahko v določenih pogojih tudi (za)gori. Kljub temu je strah, da bi v primeru uhajanja plina iz klimatske naprave prišlo do vžiga, odveč, zatrjujejo proizvajalci.

Le redko so namreč izpolnjeni vsi trije pogoji za vžig plinske mešanice: ustrezna koncentracija plina, majhna hitrost plina pri viru uhajanja (običajno je hitrost plina pri viru uhajanja znatno prevelika za vžig, ko pade, pa je plin že dovolj pomešan z okoliškim zrakom, da vžig ni mogoč) in prisotnost dovolj močnega vira vžiga.

Statična elektrika, iskrice iz stikal in električnih naprav, na primer, za to ne zadoščajo. Seveda pa je treba ob morebitnem uhajanju hladilnega sredstva iz klimatske naprave ustrezno ukrepati:

• klimatsko napravo ugasnite,
• prezračite prostor,
• pokličite serviserja, ki bo preveril, ali je uhajanje plina posledica napake v napeljavi ali plin uhaja iz same klimatske naprave ter odpravil napako.

Po potrebi tudi za (d)ogrevanje prostorov

Večina klimatskih naprav na trgu je inverterskih, kar pomeni, da lahko z njimi prostore tudi (d)ogrevamo. Inverterska tehnologija omogoča samodejno prilagajanje moči kompresorja glede na potrebe, s tem pa zagotavlja manjšo porabo energije za delovanje naprave. Moč je denimo večja ob zagonu, ko je v prostoru dosežena želena temperatura, pa kompresor za njeno vzdrževanje porablja manj moči in seveda manj električne energije.

Pri inverterski napravi se število vrtljajev kompresorja in s tem moč delovanja klimatske naprave samodejno prilagaja glede na potrebe oziroma nastavljeno temperaturo, medtem ko pri navadni klimatski napravi kompresor deluje ali s polno močjo ali miruje (se vklaplja in izklaplja).

Avtorica: Barbara Primc