Test kaminskih peči na pelete

V primerjavi s pečmi na drva so kaminske peči na pelete bolj učinkovite, njihova uporaba je bolj preprosta in uporabniku zagotavlja več udobja, predvsem pa zaradi popolne avtomatizacije zgorevalnega procesa in posledično visokih izkoristkov manj onesnažujejo okolje.

Lesna biomasa pri gorenju izpusti le toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga shrani med rastjo. Dimni plini iz kaminskih peči na pelete sicer vsebujejo ogljikov monoksid ter dušikove in žveplove okside, a so izpusti zaradi boljšega izgorevanja veliko manjši kot pri primerljivih pečeh na drva.

Seveda to velja le v primeru, da smo izbrali kakovostno kaminsko peč, v kateri kurimo kakovostne pelete.

Prednosti kaminskih peči na pelete

• visok izkoristek (tudi več kot 90-odstoten),
• majhno obremenjevanje okolja zaradi učinkovitega zgorevanja,
• preprosta uporaba z možnostjo upravljanja na daljavo,
• prednastavitev temperature,
• samodejni vklop in izklop,
• možnost pridobitve subvencije Eko sklada.

Cene na trgu so različne, za kakovostno napravo bomo odšteli od 1000 do 4000 evrov, pogled na našo preglednico pa kaže, da visoka cena še ni zagotovilo za zelo dobro oceno na našem primerjalnem testu. Največjo »težo« je sicer imela zmogljivost oziroma učinkovitost peči.

Učinkovitost zgorevanja je odvisna od izmerjenih vrednosti ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, temperature dimnih plinov in od kakovosti peletov (previsoka vsebnost vlage, slaba mehanska obstojnost ali preveč pepela, na primer, močno vplivajo na delovanje peči in učinkovitost zgorevanja).

Rezultati tokratnega testa so pokazali, da je učinkovitost premosorazmerna z izmerjeno količino ogljikovega dioksida ter obratno sorazmerna s temperaturo dimnih plinov in izpusti ogljikovega monoksida.

Testirani modeli so si na prvi pogled podobni, a so med njimi lahko tudi bolj ali manj velike razlike. Izmerjeni izkoristki so bili v razponu od 70 do 90 odstotkov (pri modelih, ki so na voljo na slovenskem trgu, je razpon od 85 do 90 odstotkov), slabši izkoristek pa običajno pomeni tudi slabše zgorevanje in posledično večje onesnaževanje okolja z izpusti.

Najdražjemu modelu v naši preglednici smo v laboratoriju izmerili najmanjši izkoristek, 85-odstotnega, poleg tega je edini dobil oceno povprečno za onesnaženje z izpusti, medtem ko so preostali dobili oceno dobro. Po drugi strani je edini dobil zelo dobro oceno za porabo električne energije, preostali modeli pa "le" dobro.

Kaj je dobro vedeti pred nakupom

Najprej je treba preveriti ustreznost prostora, v katerega nameravamo postaviti kaminsko peč, in dimovodnih cevi. Velikosti prostora bomo namreč prilagodili izbiro naprave z ustrezno močjo.

Premočna peč bo prostor preveč segrevala in po nepotrebnem bomo kurili preveč peletov, premalo zmogljiva pa ne bo zagotavljala ustrezne temperature v prostoru.

V tehničnih specifikacijah je običajno navedena največja prostornina, ki jo lahko peč ogreva; z napravo z močjo 10 kW, na primer, je mogoče ogrevati skoraj 300 kubičnih metrov. Na splošno velja, da za ogrevanje osmih kvadratnih metrov stanovanjske površine (20 kubičnih metrov) zadostuje en kilovat toplotne moči.

Kaminske peči, ki so namenjene ogrevanju enega prostora, resda dosežejo do 10 kW moči, a je treba vedeti, da je polna moč potrebna le ob zagonu, pozneje jo zmanjšamo, s tem pa tudi porabo. Vsekakor se je pred izbiro priporočljivo posvetovati s strokovnjakom, ki bo izračunal potrebno moč.

Natančen izračun je potreben tudi za ustrezno dimenzironiranje dimovodne naprave. Kakšne dimenzije, premer, višina, toplotna izolacija ipd. ustrezajo izbrani kurilni napravi, bo izračunal strokovnjak. Usklajenost obeh naprav je nujna, v nasprotnem primeru zgorevanje ne bo potekalo brez škodljivih vplivov na okolje.

Zajem zraka je lahko izveden iz prostora, v katerem stoji peč, še bolje je, da je izveden skozi cev od zunaj. Dimne pline iz peči lahko vlečeta kuhinjska napa ali ventilator, čemur se izognemo z ločenim dovodom zgorevalnega zraka, ki zagotavlja varno delovanje neodvisno od tlačnih razmer v prostoru.

Peč je tako primerna za varno uporabo tudi v hišah, kjer imajo urejeno prezračevanje z vračanjem odpadne toplote (rekuperacija).

Priporočljivo je izbrati napravo z vgrajenim termostatom in programsko uro, s katero lahko za vsak dan in/ali teden nastavimo, ob kateri uri se bo peč prižigala in kakšno temperaturo bo vzdrževala. To zagotavlja več udobja, saj lahko peč tako deluje brez naše prisotnosti. Večini modelov lahko dodamo tudi sobni termostat.

Pri nekaterih so dodatno na voljo brezžični termostat, modula za Wi-Fi in GSM ter daljinski upravljalnik. Upravljanje peči na daljavo s telefonom je lahko priročno. Prav pride denimo, če se nam iz takšnih ali drugačnih razlogov zamakne prihod domov – v tem primeru lahko zagon peči preprosto prestavimo za nekaj ur.

Izberimo kaminsko peč, ki ima vsa potrdila oziroma certifikate o primernosti in skladnosti, predvsem pa poskrbimo, da bo naprava vgrajena v skladu z navodili proizvajalca in s predpisi. Delo naj opravijo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki. Ne smemo pozabiti, da je po vgradnji obvezen prvi dimnikarski pregled, pri katerem dimnikarska družba pregleda, ali so izpolnjene vse zahteve, naprava pa se vpiše v evidenco kurilnih naprav.

Med kurilno sezono s kakovostno pečjo ne bomo imeli veliko dela – poskrbeti bomo morali le, da v zalogovniku ne bo zmanjkalo peletov, redno bo treba čistiti tudi posodo s pepelom. Kako pogosto, je odvisno od velikosti posode za pepel in učinkovitosti zgorevanja. Pri nekaterih modelih je to potrebno na dva dni, pri drugih na dva tedna.

Po končani kurilni sezoni bo treba natančneje očistiti izmenjevalnik toplote, dovodne in odvodne cevi, kar je najlažje opraviti z namenskim sesalnikom za pepel. Uporabo navadnega hišnega sesalnika odsvetujemo, saj bo pepel zamašil izstopne filtre, to pa lahko povzroči okvaro sesalnika.

Avtorica: Barbara Primc