Kaj smo ugotovili na testu?

4. september 2023 Dodaj test med priljubljene

Pred začetkom kurilne sezone smo preverili, kakšna je kakovost drv na slovenskem trgu. Predvsem nas je zanimalo, ali so drva ustrezno suha. Kurjenje vlažnih drv namreč močno obremenjuje okolje, višji pa so tudi stroški ogrevanja.

V trgovskih centrih in pri večjih spletnih ponudnikih, ki imajo skladišča na različnih koncih po državi, smo tako v prvi polovici julija iskali izključno suha bukova drva. Načrtovali smo nakup desetih palet, a v trgovskih centrih večinoma še niso bila voljo oziroma so imeli v ponudbi samo polsuha ali sveža.

Pri nakupu takšnih velja opozorilo, da se jih ne sme takoj uporabljati oziroma kuriti, ampak se morajo v pokriti in zračni skladovnici sušiti vsaj eno leto, še bolje dve.

Pri 8 različnih spletnih ponudnikih smo kupili 7 palet suhih bukovih drv (pri enem smo jih v enaki količini naročili v razsutem stanju, ker nakup palete ni bil na voljo) in 3 vzorce manjših pakiranj v vreči oziroma v kartonasti škatli, pripravljenih za takojšnjo uporabo (za kamine, centralno ogrevanje in krušne peči). Dostavili so nam jih v dogovorjenem roku, od 6 do 14 dni.

Koliko drv je na paleti?

Drva so bila na voljo v paletah različnih dimenzij, največkrat 1 x 1 x 1,7 ali 1 x 1 x 1,8 prostorninskega metra (prm). Koliko drv je v resnici na paleti, je odvisno od načina zlaganja. V laboratoriju smo vsa drva s palete preložili na posebno stavo poznanih dimenzij in tako dobili podatek o dejanski količini prostorninskih metrov drv. Izmerjeno količino smo primerjali z efektivno prostornino (notranje dimenzije) palete.

Pred štirimi leti, ko smo na testu prvič preverjali kakovost drv na slovenskem trgu, se je izkazalo, da ponudniki precej slabo zapolnijo prostor, ki ga omogoča paleta. Takrat sta pri tem merilu dva od sedmih vzorcev dobila oceno nezadovoljivo, dva pomanjkljivo, eden povprečno in dva dobro.

Tudi letos smo izmerili nekaj odstopanj, a ne tolikšnih: dva vzorca sta dobila oceno pomanjkljivo, eden povprečno, trije dobro, le zmagovalec Ogrejem.si je paleto zapolnil v največji meri in zato prejel oceno zelo dobro.

Le ustrezno suha drva

Za popolno zgorevanje v kotlih in pečeh na drva morajo biti drva dobro posušena, kar pomeni, da je vsebnost vode manj kot 25 odstotkov. V nasprotnem primeru se energija porablja za izhlapevanje vode, zato temperatura v kurišču pade pod mejo, ki omogoča optimalno zgorevanje.

Uporaba drv z večjo vsebnostjo vode povečuje onesnaženje zraka s trdimi delci, zmanjšuje izkoristek kotla in posledično zvišuje stroške ogrevanja.

Glede na to, da smo kupili zgolj drva, ki so bila označena kot suha, težav s preveliko vlažnostjo nismo pričakovali. Vsi vzorci so imeli navedeno vsebnost vlage v odstotkih, bodisi na računu bodisi na spletni strani, kjer smo jih kupili.

Izjema je bil vzorec Branko Žibert, s. p., pri katerem pa je bilo na spletni strani navedeno, da so drva suha, torej ne bi smela vsebovati več kot 25 odstotkov vode. Mimogrede – pri vzorcih, ki smo jih kupili pri spletnih trgovcih, smo pri oceni označbe upoštevali tudi na spletni strani zapisane podatke, čeprav jih morda na sami embalaži (paleti) ob dostavi ni bilo.

Na večini vzorcev je bilo navedeno, da je vsebnost vlage manj kot 20-odstotna. Meritve v laboratoriju so pri šestih vzorcih pokazale manj kot 15-odstotno vlažnost, pri dveh malenkost višjo, pri enem 19-odstotno in pri enem malo več kot 21-odstotno. Z izjemo tega vzorca (Drva.info) se tako vsi glede na zahteve standarda SIST EN ISO 17225-5:2014 pri tem merilu uvrščajo v kakovostni razred A1.

Po nekaj polen z vidnimi znaki trohnobe in/ali plesni smo našli le v dveh vzorcih. V primeru trohnobe glive razkrajajo lesno substanco, kar lahko vpliva na kalorično oziroma kurilno vrednost drv, medtem ko je plesen površinski pojav, ki ne vpliva na omenjeno vrednost. Z vidika vpliva na zdravje pa je lahko problematično vnašanje plesnivih polen v kurilnico ali celo v bivalne prostore, če jih kurimo v kaminu.

Med poleni, ki so bila dostavljena v razsutem stanju, jih je bilo z vidnimi znaki trohnobe ali plesni komaj za vzorec, 0,16 odstotka, zato je pri tem merilu dobil oceno dobro, medtem ko jih je bilo na paleti ponudnika Drva.info 6,68 odstotka, zato je dobil oceno povprečno, vsi preostali, pri njih trhlih polen nismo zaznali, pa zelo dobro.

Kakovostni razredi drv

Standard SIST EN ISO 17225-5:2014, ki določa kakovostne razrede za drva, opredeljuje, da se delež trohnobe ocenjuje glede na delež kosov z vidno trohnobo v skladovnici ali na paleti.

• Razred A1: če v skladovnici ni prisotne (vidne) trohnobe.
• Razred A2: če je v skladovnici manj kot 5 % polen z vidno trohnobo.
• Razred B: če je v skladovnici več kot 10 % polen z vidno trohnobo.

Cena in strošek dostave

Cene za paleto se od ponudnika do ponudnika razlikujejo, tu je še strošek dostave, ki ga nekateri že vključijo v ceno (Petrol, Branko Žibert, s. p.), drugi ga obračunajo posebej glede na oddaljenost kraja dostave. Za paleto smo tako vključno z dostavo odšteli od 252 do 310 evrov.

Pri tem je treba poudariti, da je nakup več palet nekoliko cenejši – za dve do pet palet cena običajno pade za okrog pet evrov, za več kot šest palet pa za približno deset evrov.

Drva na paleti so seveda precej dražja kot tista, ki jih lahko kupimo pri kakšnem manjšem lokalnem ponudniku, običajno v razsutem stanju.

Mi smo se namenoma odločili za nakup pri večjih ponudnikih, saj na testu med drugim preverjamo tudi navedbe na embalaži oziroma označevanje, česar denimo pri lokalnem kmetu ne moremo pričakovati. Prav tako večji ponudniki omogočajo dostavo v večino krajev po Sloveniji, manjši pa zgolj v lokalnem okolju.

Kako pravilno skladiščimo drva?

1. Skladiščne površine naj bodo sončne in zračne.
2. Skladovnica drv naj bo vsaj 10 cm dvignjena od tal, da lahko zrak neovirano kroži in se zmanjša vpliv talne vlage.
3. Med steno skladiščnega prostora in skladovnico naj bo vsaj 10 cm prostora. Enako velja za prostor med skladovnicami.
4. Sveže nasekanih drv ne skladiščimo v zaprtih prostorih. Prav tako jih ne zavijamo v ponjave, saj to preprečuje izhlapevanje vode.
5. Skladovnica naj bo zaščitena pred dežjem.
6. Za učinkovito sušenje naj bodo drva razcepljena. Manjši kot so kosi, večja je specifična površina in hitrost sušenja. Nerazcepljena drva se sušijo dlje časa.

Besedilo: Barbara Primc