Green NCAP 2019: dizel z enako oceno čistoče izpustov kot električni avtomobil

"Zeleni" konzorcij nadgrajuje delo, ki ga pri ozaveščanju in izboljševanju varnosti v osebnih avtomobilih opravlja Euro NCAP. Zdaj je na vrsti okoljevarstveni del, kjer je zgodba po svoje še bolj zapletena, zato bo potekala po korakih.

Prvi preizkusi so namenjeni preverjanju realnih izpustov škodljivih snovi pri osebnih avtomobilih, v skupno oceno pa je vključena tudi njihova učinkovitost, saj je znano, da izboljšana učinkovitost motorja lahko vpliva na večje izpuste in nasprotno.

Green NCAP torej ne bo samo promoviral najbolj zelenih avtomobilov (in izpostavljal okolju najmanj prijazne), temveč bo ocena pokazala tudi, kako dobro se ta 'zelenost' prenaša na cesto oziroma v vožnjo. Želimo si namreč, da bi avtomobili s čim manj izpusti porabili čim manj energije.

Kot pri preostalih potrošniških testih želimo tudi s sodelovanjem v Green NCAP proizvajalce dodatno spodbuditi, da izdelajo avtomobile, ki okolju škodijo manj, kot od njih zahteva zakonodajalec s homologacijskimi zahtevami.

Vrednosti uradnih meritev javnost ne pozna, potrošniki zato ne morejo izbrati avtomobilov, ki imajo še manj izpustov, kot od njih zahteva zakonodaja, izdelovalcem pa se do zdaj ni bilo treba truditi, da so boljši od predpisanih standardov.

Testi, ki jih izvajamo potrošniške organizacije, so strožji od tistih, ki jih predpiše zakonodajalec, slabši rezultat pa ne pomeni, da izdelka (v tem primeru avtomobila) ni dovoljeno prodajati. So pa takšni testi zelo koristni za potrošnika, saj lahko na podlagi rezultatov izbere tisti izdelek, ki najbolje zadovolji njegove želje in potrebe.

Ravno Euro NCAP je zelo dober primer, kakšen razvoj in konkurenčnost lahko takšni testi prinesejo na določenem trgu. Cilj Green NCAP je dodati neodvisno in nepristransko okoljevarstveno informacijo pred nakupom avtomobila.

Dvajset modelov, ki jih je konzorcij preveril lani, je tako rekoč poskusna serija, ki pa je že pokazala nekaj zanimivih rezultatov. To, da smo ravno sredi pomembne zamenjave standardov za količino izpustov (imenujemo jih kar okoljski standardi), se pri rezultatih še kako odraža.

Šest avtomobilov je ustrezalo staremu okoljskemu standardu Euro 6b, ki se je lani sicer poslovil, a prodajalci so lahko še ponujali modele iz zaloge.

V primerjavi s standardom Euro 6d-Temp (za vse avtomobile je obvezen od lanskega septembra), katerega podlaga je izpopolnjeni merilni cikel WLTC (Worldwide Harmonised Light Vehicles Test Cycle), 6b temelji na starem merilnem ciklu (NEDC – New European Driving Cycle), poleg tega pa ni zahteval meritev med vožnjo (RDE – Real Driving Emissions).

Z vključitvijo avtomobilov s standardom Euro 6b v prve preizkuse Green NCAP je zelo dobro viden preskok, ki smo ga doživeli v zadnjih dveh ali treh letih. Polovica preizkušenih avtomobilov ni prejela niti ene zvezdice, vsi so dobili prenizko oceno za čistočo izpustov. Kaj je sprememba prinesla okolju, najbolj opazimo na primeru enakega avtomobila s podobnim motorjem.

Ford Fiesta EcoBoost s 74 kW motorjem, ki ustreza standardu Euro 6b, ni dobila nobene zvezdice, ocena čistoče izpustov je namreč zgolj 1,1. Nekoliko močnejša Fiesta iz iste družine motorjev, a z močjo 92 kW, ki je skladen s standardom Euro 6d-Temp, ima oceno čistoče izpustov 8,0, dve zvezdici pa je dobila zaradi slabše učinkovitosti.

Pri tem velja omeniti, da ima prva Fiesta nazivni izpust CO₂ le 97 g/km, pri drugi so izpusti CO₂ izmerjeni po novem ciklu in dosežejo 136 g/km. Če bi izbirali le na podlagi teh številk, bi najbrž izbrali prvo. No, Green NCAP je dokazal, da je druga boljša. Ne sicer najboljša na testu, pa vendar.

Podobni zgodbi smo priča pri izbiri pogonskega agregata pri Fiatu Pandi 0.9 Twinair. Bencinski motor, skladen s standardom Euro 6b, je za čistočo izpustov dobil popolno ničlo, za ta avtomobil bi bila precej boljša izbira motor s stisnjenim zemeljskim plinom (CNG), ki ima obe oceni okrog petice in skupni dve zvezdici.

Do treh zvezdic je prišel še en avtomobil z motorjem CNG, in sicer Audi A4 Avant g-tron, čeprav ustreza »zgolj« standardu Euro 6b. Druga dva, ki sta bila še potrjena po starem standardu, sta električna, pri njiju težav z izpustom med vožnjo in učinkovitostjo ni bilo pričakovati.

Najvišjo oceno Green NCAP so lani dobili samo električni avtomobili, presenetljivo pa se jim je precej približal mali VW Up! GTI, ki si je zaslužil štiri zvezdice. Še bolj v oči bode rezultat, ki ga je dosegel Mercedes-Benz C220d 4matic, torej dizelsko gnana limuzina s pogonom na vsa štiri kolesa.

Čiščenje izpuha je pri tem avtomobilu izjemno učinkovito, zato si je zaslužil čisto desetico, kar je dizelski avtomobil presenetljivo postavilo ob bok električnemu. Je pa C220d izgubil pri učinkovitosti, ocena je dovolj visoka zgolj za skupne tri zvezdice.

Trenutno je število preizkušenih avtomobilov še premajhno, da bi lahko Green NCAP bolj konkretno vplival na nakupno odločitev. Glede na dobre izkušnje z Euro NCAP in predvsem z vse večjim pomenom okoljskih vprašanj pa lahko rečemo, da smo v letu 2019 dobili nov standard ocenjevanja avtomobilov, ki bo v naslednjih letih konkretno vplival na celoten trg.

Predvsem bo potrošnikom omogočil bolj informirano izbiro kot dozdajšnji zakonodajni okvir.

Kaj pomeni skupna ocena Green NCAP

Skupna ocena je prikazana z zvezdicami, pri čemer okolju najmanj prijazni avtomobili ne dobijo nobene zvezdice, najbolj »zeleni« pa pet zvezdic. Da bi preprečili izpostavljanje zgolj nekaterih okoljevarstvenih vidikov, skupna ocena ne more biti boljša od najslabše ocene v podkategorijah.

Trenutno Green NCAP predstavlja oceno na ravni avtomobila (tank-to-wheel), kar pomeni, da ne upošteva niti energije, potrebne za izdelavo in dobavo goriva, niti virov, porabljenih pri izdelavi avtomobila. Sčasoma bodo oceno nadgrajevali, dolgoročni cilj je, da bo upoštevala celoviti življenjski cikel avtomobila, kar bo zmanjšalo razliko med električnim in drugimi pogoni.

Pomembno je poudariti, da ocena velja samo za kombinacijo avtomobila, motorja, pogona in menjalnika, ki je bila na testu. Zelo verjetno bo rezultat pri drugem modelu avtomobila, čeprav gre za isto družino motorja, drugačen, ker ocenjevanje upošteva vrsto drugih podrobnosti.

Ocena čistoče izpustov oziroma čistega zraka prikazuje, kako dobro je motorni sistem sposoben prečistiti nevarne pline in zadržati trdne delce, ki pomenijo tveganje za okolje in zdravje. Višja, kot je ocena (od 0 do 10), manjši so izpusti. Meritve zajemajo štiri glavne skupine izpustov.

• Nezgoreli ogljikovodiki

Le ti so posledica prebogate mešanice fosilnih goriv (bencina in dizla) in prispevajo k učinku tople grede, posredno h globalnemu segrevanju in tanjšanju ozonske plasti. Pri človeku povečajo tveganje za rakava obolenja in dihalne težave, pri rastlinah pa zmanjšajo sposobnost fotosinteze.

• Ogljikov monoksid (CO)

CO nastane pri nepopolnem zgorevanju goriv iz ogljikovodikov (dizel in bencin). Tudi v tem primeru se težava poveča, ko je mešanica goriva in zraka prebogata z gorivom. Ob vdihavanju ogljikovega monoksida se zmanjša količina kisika v krvi, kar lahko privede do omotičnosti, zmedenosti, nezavesti in celo smrti. Tveganje je večje v zaprtih prostorih, denimo v garažah.

• Dušikovi oksidi (NOx)

NOx predstavljajo izpusti dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO₂). Zgorevanje fosilnih goriv je eden od glavnih virov izpustov, ki so še posebej izraziti v okolju z visokimi temperaturami, odvisni so tudi od mešanice goriva in zraka. Dušikovi oksidi načeloma niso neposredno nevarni za zdravje, a povzročajo nastajanje kislih usedlin in evtrofikacijo (povečano količino biomase), kar vpliva na kakovost prsti in vode ter s tem posredno na biotsko raznovrstnost.

• Trdni delci

Trdi delci nastajajo pri zgorevanju težkih ogljikovodikovih goriv, kot je dizel, ali pri slabem zgorevanju pri določenih obremenitvah bencinskih motorjev s turbinskimi polnilniki. Nekateri delci, kot so prah, umazanija, saje ali dim, so veliki in jih lahko vidimo s prostim očesom.

A veliko je drobnejših delcev, ki jih lahko opazimo šele pod elektronskim mikroskopom. Velikost delcev je neposredno povezana z njihovim vplivom na zdravje, pri čemer so najmanjši delci največja težava, saj se lahko zažrejo globoko v pljuča, nekateri pa zmorejo vdreti tudi v krvni obtok in možgane.

Izpostavljanje trdnim delcem povzroča številne težave, med drugim srčne kapi in težje oblike astme. Pri oceni je upoštevana količina trdnih delcev in ne njihova masa kot pri meritvah zmogljivosti motorjev.

Meritve energijske učinkovitosti ne upoštevajo samo učinkovitosti motorja, saj pri avtomobilu na skupno učinkovitost vpliva še vrsta drugih dejavnikov. Med njimi omenimo izgube zaradi trenja v menjalniku in pogonu, koeficient aerodinamike, trenje pnevmatik in ne nazadnje maso avtomobila.

Da bi lahko med seboj primerjali različne vrste pogonov, tudi porabo bencinskih in dizelskih motorjev prevedejo v kWh/100 km, pri hibridnih sklopih pa pri meritvah upoštevajo porabo obeh motorjev – električnega in bencinskega oziroma dizelskega. Kmalu nameravajo v oceno vključiti tudi meritve upora avtomobila med vožnjo in dosega med dvema polnjenjema, zato tudi najbolj učinkoviti avtomobili trenutno ne morejo dobiti ocene, višje kot 8,5 (od 10).

Avtor: Boštjan Okorn