Zavajajoče poslovne prakse ali ko videz vara

6. avgust 2026

Prevare in nepoštene prakse

Če podjetja potrošnike zavajajo ali jim prikrivajo pomembne informacije, ne gre več za dovoljeno oglaševanje, ampak za zavajajočo poslovno prakso. Ta predstavlja kršitev zakonodaje o varstvu potrošnikov. Kako se lahko zaščitite pred zavajanjem in kaj lahko storite, če ste bili zavedeni?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Cilj nepoštenih trgovcev je, da kupite nekaj, česar ne bi nikoli izbrali

Vsak dan sprejmemo na desetine nakupnih odločitev, med katerimi so nekatere premišljene, druge pa impulzivne. Podjetja se za našo pozornost potegujejo z oglasi, posebnimi ponudbami in različnimi marketinškimi prijemi. Ponudbe nas ne čakajo več le na trgovskih policah, temveč nas napadajo z vsiljivimi klici, se pojavljajo na našem pragu in nas zasipavajo v digitalnem svetu. Pri vsem tem pa morajo spoštovati pravila poštenega poslovanja.

Čeprav se zdi, da sta si svetova mladostnika, ki na spletu išče ugodne superge, in upokojenca, ki želi izboljšati svoje zdravje, svetlobna leta narazen, so pasti, v katere se lahko ujameta, presenetljivo podobne.

Cilj nepoštenih trgovcev je namreč vedno enak: z manipulacijo, zavajanjem ali prikrivanjem ključnih informacij vplivati na vašo odločitev tako, da kupite nekaj, česar ob pošteni predstavitvi ne bi nikoli izbrali.

Vse te prakse so v Sloveniji strogo prepovedane z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki opredeljuje, kaj podjetja lahko in česa nikakor ne smejo početi.

Kaj je zavajajoča poslovna praksa?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) prepoveduje poslovne prakse, ki so nepoštene. Med njimi imajo posebno mesto zavajajoče poslovne prakse.

Do zavajanja lahko pride na dva načina. Podjetje lahko poda neresnične informacije ali informacije predstavi tako, da ustvarijo napačen vtis. Lahko pa pomembne informacije zamolči, jih skrije med nepregledna besedila ali jih predstavi prepozno, ko je potrošnik svojo odločitev že sprejel.

Pri presoji ni pomembno le, ali je posamezna trditev dobesedno resnična. Pomembno je tudi, kakšen vtis ustvari pri povprečnem potrošniku. Tudi resnična informacija je lahko zavajajoča, če je predstavljena na način, ki vodi do napačnega razumevanja.

Kje se zavajanje najpogosteje pojavlja?

1. Lažni ali umetno napihnjeni popusti

Akcije in razprodaje so eden najpogostejših razlogov za nakup. Če podjetje umetno zviša ceno tik pred razprodajo ali kot "redno ceno" prikaže ceno, po kateri izdelka v resnici ni prodajalo, lahko ustvari lažen občutek izjemnega prihranka.

Podobno velja za oglase z napisi, kot so "samo danes" ali "zadnji kos", če ponudba v resnici ni časovno omejena oziroma izdelkov ni malo. Namen takšnih sporočil je ustvariti občutek nujnosti in spodbuditi hitrejši nakup.

2. Izdelek ni takšen, kot je predstavljen

Fotografije, opisi in videoposnetki morajo ustrezati dejanskemu izdelku. Če je na fotografiji prikazan bistveno kakovostnejši izdelek ali pa so njegovi opisani učinki pretirani, gre lahko za zavajanje.

Primer so oglasi za prehranska dopolnila ali kozmetiko, ki obljubljajo skoraj čudežne učinke brez ustreznih dokazov. Prav tako so lahko problematične trditve, da je izdelek "100-odstotno naraven", "okolju prijazen" ali "klimatsko nevtralen", če podjetje teh trditev ne more utemeljiti.

3. Lažno priporočanje drugih uporabnikov

Mnenja in ocene kupcev pomembno vplivajo na naše odločitve, zato zakonodaja pravi, da morajo biti pristna. Če podjetje objavlja izmišljene ocene, kupuje pozitivne komentarje ali briše negativne odzive z namenom ustvarjanja izkrivljene slike o izdelku, takšno oglaševanje lahko zavaja potrošnike.

Veliko oglasov danes vidimo pri vplivnežih. Kadar je objava plačana ali je vplivnež prejel izdelek brezplačno v zameno za promocijo, mora biti to jasno označeno. Če je oglas predstavljen kot osebno priporočilo, čeprav gre za plačano sodelovanje, lahko potrošnik napačno presodi njegovo verodostojnost.

4. Brezplačne ponudbe, ki niso brezplačne

Besede "brezplačno", "gratis" ali "darilo" pritegnejo pozornost. Toda ponudba ni brezplačna, če mora potrošnik poleg neizogibnih stroškov dostave plačati še druge skrite stroške ali se zaveže k plačljivi naročnini, ki ni bila jasno predstavljena.

Pogosta težava so tudi preizkusna obdobja, po katerih se naročnina samodejno podaljša, potrošnik pa na to ni bil dovolj jasno opozorjen.

Zakaj smo dovzetni za zavajanje?

Zavajajoče poslovne prakse pogosto izkoriščajo način, kako ljudje sprejemamo odločitve. Podjetja dobro poznajo psihologijo odločanja in jo včasih uporabljajo tudi na načine, ki presegajo meje poštenega poslovanja.

Če nam nekdo pove, da ponudba velja le še nekaj minut, bomo hitreje kliknili gumb za nakup. Če izdelek priporočajo številni zadovoljni kupci, bomo sklepali, da je kakovosten. Če vidimo velik odstotek popusta, bomo prej zanemarili vprašanje, ali izdelek sploh potrebujemo.

Kako se zaščititi?

1. Pred nakupom si je vredno vzeti nekaj minut časa.
2. Ne zaupajte slepo velikim popustom, ampak preverite, ali je bila cena res znižana, ravno tako primerjajte ceno izdelka pri drugih ponudnikih.
3. Bodite pozorni na drobni tisk in pogoje ponudbe.
4. Preverite več virov informacij in ne le ocen na spletni strani prodajalca.
5. Pri priporočilih vplivnežev preverite, ali gre za oglas. Včasih je oznaka zanj zelo majhna in skoraj nevidna (če sploh je).
6. Če se vam zdi ponudba predobra, da bi bila resnična, je previdnost običajno upravičena.
7. Premišljena odločitev je pogosto najboljša zaščita pred nepoštenimi praksami.

Kaj lahko storite, če menite, da ste bili zavedeni?

Če menite, da vas je podjetje zavajalo, shranite čim več dokazov. Posnemite zaslonske slike oglasa, ponudbe ali spletne strani, shranite elektronsko pošto in potrdila o nakupu.

Če gre za nakup na daljavo (npr. prek spleta), boste v številnih primerih lahko uveljavljali pravico do odstopa od pogodbe. Če je težava povezana z nepravilnim oglaševanjem ali drugo nepošteno poslovno prakso, se lahko obrnete tudi na Tržni inšpektorat RS – v primeru, da ta ugotovi nepošteno poslovno prakso, se vaša pravica do odstopa od nakupa podaljša na kar 5 let.

Oglaševanje samo po sebi ni sporno. Podjetja smejo predstavljati svoje izdelke in storitve na privlačen način. Meja pa je prestopljena, ko potrošniki zaradi neresničnih, nepopolnih ali zavajajoče predstavljenih informacij sprejmejo odločitev, ki je sicer ne bi.