Varna hrana z jasno sledljivostjo porekla

4. februar 2026

Potrošniki upravičeno pričakujemo, da so izdelki na policah varni, preverjeni in jasno označeni – vključno s podatki o poreklu. Kljub temu se občasno srečamo z novicami o umikih ali odpoklicih živil. Zakaj se to zgodi šele takrat, ko imamo izdelek že doma?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Sledljivost, torej možnost spremljanja živila skozi vse faze od pridelave do prodaje, in transparentno navajanje porekla sta ključna elementa zaupanja v prehransko verigo.

Popolne varnosti za vsak posamezen izdelek in vsako serijo vnaprej ni mogoče zagotoviti. Do tveganj lahko pride kjer koli v verigi – pri pridelavi, predelavi, prevozu, skladiščenju ali prodaji. Sicer ustrezen izdelek lahko zaradi nepravilnega ravnanja, na primer ob prekinitvi hladne verige, postane mikrobiološko tvegan. Nekaterih nevarnosti zato ni mogoče zaznati takoj ali pa se odkrijejo šele z dodatnimi analizami oziroma na podlagi prijav potrošnikov.

Kakšna je razlika med odpoklicem in umikom živila?

Pomembno je razlikovati med umikom in odpoklicem.

Umik pomeni, da se živilo odstrani iz prodaje, še preden ga potrošniki kupijo, ali da gre za živilo, ki sicer ni skladno s predpisi, vendar ni nevarno za zdravje.

Odpoklic pa pomeni, da je živilo že doseglo potrošnike in predstavlja tveganje za zdravje, zato jih je treba nemudoma obvestiti, naj ga ne uživajo, naj ga vrnejo na mesto nakupa ali zavržejo.

Potrošnike o odpoklicih živil redno obveščamo na spletnih straneh ZPS. V svojih objavah povzemamo informacije, ki jih prejmemo od podjetij ter objave Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) na spletni strani Nevarni in neskladni izdelki.

Po podatkih v Sloveniji največ odpoklicev zadeva sadje in zelenjavo, sledijo prehranska dopolnila ter žita in pekovski izdelki. Razmeroma pogosto so vključeni tudi oreški in semena ter materiali, namenjeni stiku z živili.

Kako sledljivost zagotavlja varnost hrane?

Varnost hrane je tesno povezana s sledljivostjo. Pravila določajo, da mora biti živilo sledljivo v vseh fazah – od pridelovalca do trgovine.

To pomeni, da je mogoče hitro ugotoviti, od kod prihaja surovina in kam je bila določena serija distribuirana. Prav ta sledljivost omogoča, da se ob zaznanem tveganju natančno določi, katere serije je treba umakniti ali odpoklicati, ne da bi bilo treba odstraniti vse izdelke.

Zakaj je pomembno poreklo hrane?

Podatek o poreklu ni le formalnost, pove nam:

• kje je bilo živilo pridelano ali/in predelano,
• ali lahko z nakupom podpremo lokalne pridelovalce,
• ali izdelek ustreza našim pričakovanjem glede kakovosti in sledljivosti.

Kdaj je navajanje porekla obvezno?

Za nekatera živila je navedba porekla obvezna. To velja na primer za sveže sadje in zelenjavo, med, oljčno olje, ribe ter za sveže, ohlajeno in zamrznjeno meso prašičev, perutnine, ovac in koz. Pri teh izdelkih so pravila razmeroma jasna. 

Pri sadju in zelenjavi zadostuje navedba države pridelave, pri mesu pa morata biti navedeni tako država reje kot država zakola. 

Pri medu se trenutno še uporabljajo splošne oznake, kot na primer »pridelano v EU« ali »izven EU«, vendar se bodo pravila kmalu zaostrila in zahtevala natančnejše navajanje držav porekla.

Kdaj navajanje porekla ni obvezno?

Pri številnih, predvsem predelanih živilih, natančno navajanje porekla ni obvezen podatek, zato so informacije o poreklu pogosto zelo splošne, na primer »iz EU« ali »izven EU«. Čeprav je takšno označevanje zakonito, potrošnikom ne daje jasne predstave o dejanskem izvoru surovin. Jasno navajanje porekla in dobra sledljivost krepita zaupanje v prehransko verigo.

Pomembno vlogo imamo tudi potrošniki

Potrošniki lahko k večji preglednosti prispevamo tako, da natančno beremo označbe in razlikujemo med navedbo kraja predelave in kraja pridelave surovin. Če informacije niso jasne, imamo pravico vprašati prodajalca. Več zanimanja in več vprašanj pomeni tudi več pritiska za bolj pregledno označevanje.

Hrana ni le izdelek na polici. Ima svojo pot in svojo zgodbo. Pravico imamo vedeti, od kod prihaja – in na podlagi tega sprejeti odločitev, ki ji zaupamo.