Umetna inteligenca med nami – pametni pomočnik ali digitalna past?

7. april 2026

Nakupovalni nasveti Prevare in nepoštene prakse

Umetna inteligenca (UI) že dolgo ni več zgolj tema znanstvenofantastičnih filmov, temveč vseprisotna spremljevalka našega vsakdana. Najstniki jo uporabljajo za pomoč pri šolskih nalogah, drugi pa se z njo srečujemo, ko na spletu prebiramo novice ali ko banka presoja našo vlogo za kredit. Čeprav nam ta tehnologija prinaša udobje in hiter dostop do informacij, kot potrošniki ne smemo pozabiti na kritično presojo in svoje pravice.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ko umetna inteligenca "prepričljivo" laže

Ste že doživeli situacijo, ko UI deluje kot tisti vase prepričani učenec, ki ne pozna odgovora, a vseeno samozavestnopoda  odgovor, ki si ga je preprosto izmislil? 
Podatki raziskave, ki jo je nedavno izvedla nemška potrošniška organizacija Stiftung Warentest, kažejo, da več kot tretjina odgovorov, ki jih ustvarijo priljubljeni UI klepetalniki, vsebuje napačne informacije.

Študija poudarja, da je trenutno umetna inteligenca bolj samozavestna v odzivih kot  prej, četudi so napačni. V lanskem letu  je odgovorila na vsa vprašanja, zastavljena v okviru študije čeprav pogosto napačno. V letu pred tem je odgovorila le na dve tretjini vprašanj.

Pa ne samo to. Z UI lahko ustvarimo prepričljive, čeprav lažne zvočne posnetke ali fotografije, ki so videti povsem resnične. Zato je ključno, da informacij, ki jih dobite od UI ali na družbenih omrežjih, ne jemljete kot dokončno resnico, temveč jih vedno preverite pri verodostojnih virih, kot so kredibilni mediji ali uradne institucije.

Algoritmi odločajo o vašem življenju

Morda se ne zavedate, a algoritmi pogosto odločajo o vaših financah, zaposlitvi ali celo zdravstvenem zavarovanju. V ozadju analizirajo vaše podatke in določajo vaše "točkovanje" ali boniteto. Mladim, ki iščejo prvo zaposlitev, življenjepis prvi pregleda algoritem, starejšim pa lahko določi višino zavarovalne premije.

Evropska zakonodaja o varstvu podatkov (GDPR) nam tu nudi pomembna jamstva. Če o vas odloča avtomatiziran sistem, imate pravico zahtevati človeški pregled odločitve. Prav tako imate pravico do razlage, podjetje vam mora namreč pojasniti logiko in posledice sprejete odločitve.

Podatkovni centri in skriti okoljski strošek

Podatkovni centri porabijo vedno več električne energije in vode, kar potrjujejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA). Vsako iskanje s pomočjo UI porabi do desetkrat več energije kot običajna poizvedba na Googlu.

Veliki jezikovni modeli in orodja, ki ustvarjajo besedilo ali slike, delujejo na superračunalnikih s stalnim hlajenjem. Po ocenah eno iskanje s pomočjo umetne inteligence porabi do desetkrat več energije kot običajna poizvedba na Googlu. Bolj zapletene naloge lahko dosežejo tudi porabo 40 Wh (podobno kot ko LED žarnica sije osem ur).

Praktični nasveti za odgovornega potrošnika:

1. Preverite vire: Ne pustite se zavesti samozavestnemu tonu UI. Vedno preverite izvor informacij, še posebej pri občutljivih temah.
2. Zahtevajte človeka: Če vam zavrnejo kredit ali zavarovanje, zahtevajte razlago in pregled s strani usposobljene osebe.
3. Varčujte z energijo: Raje, kot da za vsako malenkost vprašate UI klepetalnik, odgovor poiščite na spletu. V veliko primerih to namreč ne pomeni bistveno več truda za vas, za okolje pa takšno dejanje pomeni veliko.
4. Bodite varčni s podatki: V spletne obrazce vpisujte le nujne podatke in redno brišite stare datoteke iz oblaka. Ravno tako pazite, da UI klepetalnikom ne razkrijete preveč. Ta se namreč uči (tudi) na vaših podatkih in lahko pridobljene informacije uporabi vam v škodo.

Umetna inteligenca je lahko izjemno orodje, če jo uporabljamo z vednostjo o njenih omejitvah in svojih pravicah.  Potrošniki imamo moč, da s svojimi zahtevami in ravnanjem sooblikujemo bolj pošten in trajnosten digitalni svet.