Projekt Col-sumers: sodelujemo, delimo, izposojamo, podarjamo
29. maj 2020

Pred desetimi leti so v ameriški reviji Time objavili članek, v katerem so sodelovalno ekonomijo predstavili kot eno izmed desetih pobud, ki bodo spremenile svet. Različne pobude so po vsem svetu in tudi pri nas dosegle razmah predvsem po letu 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, potrošniki pa smo spoznali, da lahko povsem dobro živimo tudi, če ne kupimo vsega oziroma nimamo v lasti in na zalogi, ampak stvari ali storitve poiščemo takrat, ko jih zares potrebujemo.
Ideja seveda ni nova, že tisočletja si ljudje pomagamo, izmenjujemo in podarjamo stvari. Pojem »skupnih« in »javnih« dobrin, ki so bile stvar pravnega sistema, so poznali že stari Rimljani.
Novo je to, da razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije in družbena omrežja omogočajo temelje za lažjo organizacijo in dostop do različnih pobud. Glede na njihovo številčnost in raznovrstnost lahko zaključimo, da sodobni potrošniki želimo deliti. Poleg tega se vedno bolj opredeljujemo po svojih družbenih profilih in po tem, kaj delimo, ne po tem, kar imamo v lasti.
Z drugačnim vzorcem potrošnje – medsebojno delitvijo stvari in storitev – lahko zmanjšamo onesnaževanje okolja in pritisk na (omejene) naravne vire. Zelo pomemben vidik sodelovalne ekonomije pa je tudi druženje – krepijo se odnosi v lokalnih in globalnih skupnostih.
Preveč vsega
Ideja sodelovalne ekonomije temelji na tem, da delimo proste stvari (čas, prostor, dobrine in veščine) s tistimi, ki jih v danem trenutku potrebujejo. Čeprav se ne zavedamo, smo obkroženi s prostimi zmogljivostmi: izgubljamo družbeno in ekonomsko vrednost prostora, zmogljivosti, časa in stvari, ki jih ne uporabljamo.
Preprost primer je vrtalnik, ki je skoraj v vsakem gospodinjstvu, a ga večina le redko uporabi, morda enkrat na leto ali še to ne. Zasledili smo podatek, da je v ZDA vrtalnik v uporabi v povprečju le 12 minut v svoji celotni življenjski dobi.
Prevozi, oblačila, knjige, vrtičkarstvo …
V grobem poznamo dva modela sodelovalne ekonomije: podjetje potrošniku in potrošnik potrošniku. V prvem primeru je organizator ponujanja (najema, izposoje) izdelka ali storitve podjetje, institucija oziroma druga formalna organizacija.
Takšen primer je pri nas denimo storitev avant2go, ki omogoča souporabo (najem) električnih vozil, ali pa sistemi izposoje koles v nekaterih večjih slovenskih mestih, kjer so ponudniki navadno občine ali javna podjetja. V drugem primeru transakcija (izmenjava, simbolični odkup ali kritje stroškov) poteka neposredno med potrošniki, največkrat prek spletne platforme. Pri nas najbolj znan primer je prevoz.org.
Ne glede na poslovni model pa dajejo pravo vrednost različnim pobudam ljudje, ki sodelujejo, in stvari ter storitve, ki jih ponujajo. Nekatere delujejo globalno (Airbnb, Uber, CouchSurfing, BlaBlaCar), druge so osredotočene na lokalno okolje.
Kljub majhnemu trgu so tudi v Sloveniji številne pobude. Nekatere so zelo organizirane, z jasnimi pravili in s profesionalno spletno stranjo, druge delujejo bolj neformalno, v obliki skupin na Facebooku ali Instagramu ali le na ravni določene soseske. V nadaljevanju prispevka predstavljamo nekaj najbolj razširjenih in poznanih.
Zaupanje na preizkušnji
Zaupanje med ljudmi, ki se ne poznajo, je najbolj pomembna sestavina sodelovalne ekonomije. Brez tega elementa kot temelja je zelo težko privabiti dovolj ljudi, ki so pripravljeni sodelovati oziroma ustvariti kritično maso, da bo pobuda uspešna.
Najbolj uspešni sistemi so vključili učinkovite mehanizme za zagotavljanje zaupanja med ponudniki in potrošniki – na primer sistem priporočanja na spletni platformi CouchSurfing ali ocenjevanje ponudnikov na eBay-u.
Tudi slovenski prevoz.org že omogoča ocenjevanje voznikov, s čimer prispeva k zmanjšanju števila nezanesljivih voznikov. Z uporabo takšnih mehanizmov platforme povečujejo zaupanje uporabnikov in število ljudi, ki sodelujejo (in povečujejo število transakcij, ki potekajo prek platforme).
|
Kje deluje: po celi Sloveniji |
Kje deluje: po celi Sloveniji, lokacije hišic lahko poiščete na spletnem zemljevidu, hišico lahko izdelate tudi sami in tako ustvarite novo lokacijo za oddajo in izposojo knjig. |
Kje deluje: po celi Sloveniji, tudi čez mejo, npr. do bližnjih letališč ali večjih mest v sosednjih državah. |
Kje deluje: vsak mesec organizirajo izmenjavo oblačil v Ljubljani, izmenjava poteka tudi v drugih krajih po Sloveniji. |
Kje deluje: po celi Sloveniji, sodelujoče spodbujajo in jim pomagajo pri organizaciji lokalnih Zelemenjav, zato lahko takšne pobude organizirate tudi sami. |
Kje deluje: po celi Sloveniji |
Kje deluje: prostor knjižnice je v Ljubljani, Belokranjska 6, Savsko naselje |
Sodelujete v kateri izmed pobud sodelovalne ekonomije? Predstavite svojo pobudo: pišite nam na [email protected]. Veseli bomo vašega odziva.
Spletna stran projekta Col-sumers
Avtorica: Urša Šmid Božičevič
Članek je nastal v okviru projekta COL-SUMERS, ki ga financira Evropska komisija.
Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.