Projekt Čisti peleti

27. junij 2017

Pred dvema letoma, ko smo na Zvezi potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije nazadnje testirali pelete, se je izkazalo, da jih večina ne ustreza nobenemu znaku kakovosti. Takšnih, ki bi svojimi lastnostmi spadali v razred A1 ali A2, ki ju edina priporočamo za nakup, je bilo le za vzorec. Poglejmo, katere oznake na vrečah oziroma certifikati vodijo k pravilni nakupni odločitvi.

Zanesljivo vodilo za potrošnike - certifikata ENplus in DINplus

Za potrošnika je najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu vidno označen certifikat ENplus. Praktično enakovreden je certifikat DINplus, ki ima tudi najdaljšo tradicijo. Pri izdelovalcih peletov, ki so pridobili bodisi prvega bodisi drugega, certifikacijski organi redno in nenapovedano pregledujejo kakovost peletov, zato imajo običajno vzpostavljen zelo učinkovit sistem notranjega nadzora in zagotavljanja kakovosti. Zanesljivost omenjenih shem cerificiranja so potrdili tudi naši dosedanji testi.

Certifikata zagotavljata najvišjo stopnjo kakovosti peletov, torej kakovostna razreda A1 in A2. To so tudi edini peleti, ki jih priporočamo za nakup, saj zagotavljajo najbolj kakovostno in do okolja prijazno ogrevanje. Zadnji test pred dvema letoma je sicer pokazal, da se povečuje delež peletov, ki ustrezajo kakovostnemu razredu A1.

Certifikat ENplus lahko pridobijo tudi distributerji (ne samo proizvajalci), vendar je treba pri tem poudariti, da omenjeni certifikat v tem primeru ne zagotavlja najvišjega kakovostnega razreda samega proizvoda.

Zagotavlja le, da je distributer poskrbel za ustrezno skladiščenje in transport peletov, kar lahko pomeni, da polni in skladišči tudi takšne, ki nimajo certifikata ENplus. Certifikat distributerja zato po našem mnenju ne bi smel biti označen na vreči, ker s tem zavaja potrošnika, lahko pa ga distributer navaja na svoji spletni strani.

Podporni sistem zagotavljanja kakovosti peletov in tržna znamka S4Q

Pridobivanje certifikatov ENplus in DINplus je za manjše proizvajalce peletov precejšen finančni strošek, zato so na Gozdarskem inštitutu vzpostavili podporni sistem zagotavljanja kakovosti peletov in tržno znamko S4Q (Support for quality – Podpora za kakovost).

Gre za poenostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki je prilagojen manjšim proizvajalcem, z njegovo implementacijo pa proizvajalci na trgu dokazujejo, da dosegajo in vzdržujejo določeno raven kakovosti svojih proizvodov, kar povečuje zaupanje potrošnikov.

Shema S4Q tako opredeljuje lastnosti peletov in navaja tri kakovostne razrede, ki delno temeljijo na evropskem standardu SIST EN ISO 17225-2, in podaja vsebinski okvir za vzpostavitev notranjega in zunanjega nadzora, določa pa tudi predpise za uporabo znamke S4Q. 

Če na vrečah ni omenjenih certifikatov?

Če na vrečah ni nobenega od omenjenih certifikatov, so lahko potrošniku pri končni izbiri v pomoč na vreči označene vrednosti najpomembnejših kriterijev, po katerih so v skladu s standardom EN ISO 17225-1:2014 peleti razvrščeni v tri kakovostne razrede (A1, A2 in B).

To so vsebnost vlage (izmerjena količina vlage v nobenem od treh kakovostnih razredov ne sme presegati 10 odstotkov), ostanek pepela (za kakovostni razred A1 je dovoljeni ostanek pepela 0,7 odstotka, za A2 1,2 odstotka, za kakovostni razred B pa dva odstotka), mehanska obstojnost (za razreda A1 in A2 mora doseči 97,5 odstotka, za razred B pa 96,5 odstotka), gostota nasutja (v nobenem primeru ne sme biti manjša od 600 kg/m3, za razreda A1 in A2 pa mora preseči 625 kg/m³).

Seveda pa je pomembno, da navedene vrednosti držijo tudi v praksi.

Projekt Čisti peleti sofinancira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad