Ali sme spletni trgovec ponujati različne cene izdelkov za slovenski in nemški trg?

4. junij 2026

Ste že kdaj našli super ponudbo na nemški ali italijanski spletni strani, nato pa vas je trgovec samodejno preusmeril na slovensko različico strani, kjer je bil enak izdelek dražji ali pa popusta sploh ni bilo? Niste edini.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Na nas se je obrnilo več potrošnikov, ki so opazili, da imajo spletni trgovci za različne države članice EU različne cene, akcije ali pogoje nakupa.

Ali spletni trgovec res sme na slovenskem trgu ponujati izdelke po drugačni (pogosto višji) ceni, kot jih ponuja na trgu druge države članice EU? Ali sme ponujati popust zgolj na tujem trgu, medtem ko ga na slovenskem ne? 

Višje cene za Slovence? Ni vedno prepovedano.

Evropska pravila trgovcem načeloma ne prepovedujejo, da imajo za različne države različne cene ali različne akcije. Trgovec lahko na primer na nemškem trgu ponuja večji popust kot na slovenskem ali pa enak izdelek v Avstriji prodaja ceneje kot pri nas.

Pomembno je nekaj drugega: trgovec vam zaradi tega, ker ste iz Slovenije, ne sme preprečiti dostopa do ponudbe v drugi državi EU. Trgovci, ki prodajajo na območju EU, torej ne smejo diskriminirati med potrošniki zgolj na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža. Tovrstni diskriminaciji rečemo tudi geografsko blokiranje ali krajše, geoblokiranje.

To pomeni, da mora slovenski potrošnik praviloma imeti možnost, da izdelek na nemški spletni strani kupi po enakih pogojih kot nemški kupec – po enaki ceni in z enakimi popusti.

Trgovec vam zaradi tega, ker ste iz Slovenije, ne sme preprečiti dostopa do ponudbe v drugi državi EU. A zakonodaja EU trgovcem ne nalaga, da morajo zagotoviti dostavo v vse države članice.

Kdaj trgovec krši pravila?

Prepovedane prakse geografskega blokiranja so:

• samodejna preusmeritev na slovensko spletno stran brez vaše privolitve,
• preprečitev dokončanja nakupa, 
• zahteva po plačilu le s kartico, ki je izdana v določeni državi,
• onemogočen dostop do akcije ali drugih ugodnosti samo zato, ker živite v Sloveniji.

Predstavljajte si: na nemški spletni strani najdete parfum za 80 €, nato pa vas spletna trgovina samodejno preusmeri na slovensko stran, kjer enak parfum stane 110 €. Če vam trgovec ne dovoli ostati na nemški strani oziroma tam opraviti nakupa po enakih pogojih kot nemškim kupcem, je to lahko nezakonito geoblokiranje.

Kaj pa dostava?

Geografsko blokiranje je prepovedano le za dostop do blaga in ponudb, ne pa tudi za dostavo: zakonodaja EU trgovcem ne nalaga, da morajo zagotoviti dostavo v vse države članice. 

Slovenski potrošniki imamo torej pravico naročiti izdelek denimo z nemškega spletišča po enakih pogojih, kot veljajo za nemške državljane (tj. po enaki ceni in z vsemi popusti, ki so jim na voljo), nimamo pa pravice zahtevati dostave izdelka v Slovenijo, če splošni pogoji uporabe nemškega spletišča takšne dostave ne dopuščajo.

Dostavo bi morali urediti sami, na primer prek prijatelja, paketnega posrednika ali prevzema na nemškem naslovu.

Omejevanje konkurence

Če bi trgovec slovenskemu potrošniku preprečil nakup po enakih pogojih, čeprav bi potrošnik dostavo organiziral sam, bi s tem kršil pravila o preprečevanju omejevanja konkurence. 

Za nedopustno omejevanje konkurence lahko šteje tudi, če trgovec dobaviteljem, ki dobavljajo v Sloveniji, prepove, da prosto oblikujejo cene, ali če se z njimi dogovori, da umetno vzdržujejo višje cene izključno za določeno geografsko območje.

Evropska komisija je zaradi podobnih praks podjetjem, kot so Guess, Gucci, Chloé in Loewe, že naložila plačilo kazni (približno 40 milijonov evrov podjetju Guess leta 2018 in približno 120 milijonov evrov podjetju Gucci leta 2025).

V primeru Guess se je izkazalo, da je podjetje potrošnikom iz srednje in vzhodne Evrope v povprečju zaračunavalo 5–10 odstotkov višje cene kot potrošnikom iz zahodne Evrope. 

Pri digitalnih vsebinah drugače

Geografsko blokiranje je izjemoma dopustno pri nekaterih storitvah in na področju avtorskih ter sorodnih pravic (npr. pri dobavi avdio-vizualne vsebine). Pravila o prepovedi geoblokiranja tako ne veljajo enako za vse digitalne vsebine.

Pri filmih, serijah, športnih prenosih, e-knjigah ali glasbi so zaradi avtorskih in licenčnih pravic možne nekatere omejitve med državami EU.

Ponudniki pretočnih storitev namreč pravice za predvajanje vsebin pogosto kupujejo ločeno za posamezne države ali regije. To pomeni, da ima lahko ista platforma v Nemčiji drugačen katalog filmov in serij kot v Sloveniji, nekatere vsebine pa pri nas sploh niso na voljo.

Prav tako se lahko razlikujejo cene naročnin ali posebne akcije.

Tako ni nujno, da boste imeli v vseh državah EU dostop do enake ponudbe ali enakih cen digitalnih storitev. Takšne razlike same po sebi še ne pomenijo kršitve pravil o geoblokiranju.

Ista platforma ima lahko v Nemčiji drugačen katalog filmov in serij kot v Sloveniji, nekatere vsebine pa pri nas sploh niso na voljo. Prav tako se lahko razlikujejo cene naročnin ali posebne akcije.

Kljub temu evropska pravila potrošnikom zagotavljajo določeno stopnjo zaščite. Če ste denimo naročeni na pretočno storitev doma, v Sloveniji, bi morali svojo naročnino začasno uporabljati tudi med potovanjem v drugi državi EU – brez dodatnih stroškov in brez blokade dostopa.

Kaj lahko stori potrošnik?

Naredite posnetke zaslona 

Če opazite katero od zgoraj navedenih spornih praks, vam svetujemo, da naredite posnetke zaslona cen, akcij, obvestil o preusmeritvi ali sporočil, da nakupa ne morete dokončati.

Shranite splošne pogoje poslovanja in vso komunikacijo 

Koristno je tudi, da shranite splošne pogoje poslovanja in vso komunikacijo s trgovcem (elektronska sporočila, odgovore podpore uporabnikom, klepete …).

Kam po pomoč? 

Če sumite, da gre za neupravičeno geoblokiranje ali diskriminacijo zaradi države prebivališča, se lahko po pomoč obrnete na Evropski potrošniški center Slovenija, ki pomaga pri čezmejnih sporih znotraj EU.

V primerih, ko bi lahko šlo za omejevanje konkurence ali sistematično preprečevanje čezmejne prodaje, je mogoče podati prijavo tudi Agenciji za varstvo konkurence (AVK).

Posamezna prijava sicer morda ne bo prinesla takojšnje rešitve za konkretnega potrošnika, lahko pa pomaga pri odkrivanju spornih praks trgovcev na evropskem trgu.

Avtorici: Petra Lovišček in Lucija Komelj