Obresti: kako kredit postane dražji, kot se zdi?

6. maj 2026

Nekatere slovenske banke so v zadnjem obdobju začele ponovno zviševati obrestne mere za kredite. Glede na globalno dogajanje lahko pričakujemo, da se bodo zviševale tudi v prihodnje.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Referenčna obrestna mera euribor, ki je osnova za spremenljive kredite, se lahko spreminja skozi čas glede na gibanje euriborja. Tako se vsak dvig euriborja neposredno prelije v višje mesečne obroke kreditojemalcev.

Tokrat se osredotočamo na nespremenljivo (fiksno) obrestno mero, kjer obrok ostane enak, skupni strošek kredita pa je odvisen predvsem od ročnosti kredita in ne od sprememb euriborja.

Na kratko

• Pri kreditu banka vsak mesec obračuna obresti od preostale glavnice – v prvih letih odplačevanja je velika večina obroka namenjena prav za poplačilo obresti.
• Pri stanovanjskem kreditu v višini 200.000 € za 20 let in z nespremenljivo obrestno mero 3,60 odstotka skupaj plačate približno 280.854 € – od tega 80.854 € za obresti.
• Podaljšanje ročnosti z 20 let na 30 sicer zniža mesečni obrok, a skoraj podvoji skupne plačane obresti.
• Pri primerjavi kreditov je ključno primerjati efektivno obrestno mero (EOM), ne samo nominalne.

Primer stanovanjskega kredita in njegova resnična cena

Če vzamete stanovanjski kredit v višini 200.000 € z nespremenljivo letno obrestno mero 3,60 odstotka in z ročnostjo 20 let, boste poleg odplačila glavnice banki plačali še 80.854 € obresti. To pomeni, da banki za stroške financiranja plačate približno 40 odstotkov začetne glavnice. In to pri razmeroma ugodni obrestni meri.

Pri 30-letnem kreditu plačate več kot dvakrat več obresti kot pri 15-letnem. Razlika v tem primeru znaša dobrih 76.000 € - zgolj zato, ker odplačujete dlje. 

Daljša ročnost = nižji mesečni obrok. Ampak za kakšno ceno?

Kaj pa se zgodi, če isti kredit »raztegnete« in namesto 20 let izberete 30 let, tudi v tem primeru po nespremenljivi obrestni meri, banka pa vam ponudi nekoliko višjo obrestno mero, 3,80 odstotka?

Podaljšanje ročnosti z 20 let na 30 sicer zniža mesečni obrok, a skoraj podvoji skupne plačane obresti. Na prvi pogled se zdi odločitev za kredit z daljšo dobo odplačevanja super, saj se mesečni obrok zniža za približno 240 €. Toda za teh 240 € nižji obrok boste banki plačali dodatnih 55.000 € obresti skozi celotno obdobje kredita. 

Podaljšanje ročnosti je smiselno le, če višjega obroka v krajšem obdobju zares ne zmorete. Če si ga lahko privoščite, prihranek raje usmerite v višji mesečni obrok ali predčasno odplačilo.

Kako kredit v resnici deluje in zakaj kredit z daljšo ročnostjo močno podraži vaše stanovanje?

Velika večina stanovanjskih kreditov je anuitetnih, kar pomeni, da vsak mesec plačujete enak obrok. Ampak ta obrok ni vedno enak po strukturi, saj na začetku plačujete predvsem obresti, torej strošek financiranja, pozneje pa glavnico, s čimer končno zmanjšujete dolg.

Preprosto povedano: na začetku kredita večinoma ne odplačujete stanovanja, ampak obresti.

Največja napaka pri razumevanju kredita je prepričanje, da ima največji vpliv obrestna mera. V resnici kredit določa kombinacija: obrestna mera in čas odplačevanja. Čas je tihi dejavnik, ki ga (pri kreditih) pogosto spregledamo.

Pri daljši ročnosti se glavnica zmanjšuje znatno počasneje. To pomeni, da več let plačujete obresti na visok znesek, kar močno poveča skupni strošek kredita.

Kaj to pomeni v praksi?

Prvih deset let pogosto večinoma plačujete obresti. Banka vsak mesec obračuna obresti na preostalo glavnico. Plačujete enak obrok, zato se na začetku večji del obroka porabi za obresti, manjši del pa za odplačilo glavnice. Dolg se tako v prvih letih zmanjšuje počasneje.

Če kredit podaljšate, samo podaljšate obdobje, ko v večji meri plačujete financiranje, bistveno manj pa poplačujete glavnico. 

Ko se glavnica postopno znižuje, se znižujejo tudi obresti. Vedno večji del obroka gre za odplačilo dolga. 

Pri 15-letnem kreditu po 10 letih dolgujete le še 79.000 € (odplačali ste 60 % glavnice). Pri 30-letnem kreditu po 10 letih dolgujete še 156.000 € (odplačali ste le 22 % glavnice). Daljša ročnost pomeni, da veliko dlje plačujete obresti na visoko glavnico. 

Tudi manjši potrošniški kredit ni »nedolžen«

Poglejmo še potrošniški kredit v razmeroma nizkem znesku, 10.000 €.

V samo treh letih gre dobrih osem odstotkov glavnice v obresti, pri podaljšani ročnosti na sedem let pa skupne obresti presežejo 2150 € oziroma že več kot 21 odstotkov osnovne glavnice. Učinek ročnosti kredita torej tudi pri manjših zneskih ni zanemarljiv.

Pri 7-letnem kreditu plačate 2.151 € obresti - skoraj 1,6-krat več kot pri 3-letnem (838 eur). Razlika znaša 1.313 €. 

Nominalna obrestna mera je le del celotne zgodbe

Pri kreditih pogosto vidite oglaševano obrestno mero, ki pa ne pove celotne zgodbe, saj ne vključuje drugih stroškov, na primer:

• odobritve kredita,
• zavarovanja kredita,
• vodenja računa.

Bistvenega pomena je efektivna obrestna mera (EOM), ki pokaže, koliko vas kredit v resnici stane na leto. 

Pri primerjavi kreditov vedno primerjamo EOM, ne le kreditne obrestne mere. Kredit z nekoliko višjo nominalno obrestno mero je lahko na koncu cenejši (kot konkurenčni z na videz privlačnejšo nominalno obrestno mero), če so drugi stroški v obdobju trajanja kredita nižji.

Pet odločitev, ki vam lahko prihranijo tisoče evrov

1. Skrajšajte ročnost, če lahko (manj let = manj obresti)

Krajša ročnost pomeni višji obrok, a znatno nižje skupne obresti. Razlika je lahko tudi več tisoč evrov.

2. Odplačujte predčasno

Če je predčasno odplačilo dovoljeno brez visokih nadomestil, vam prihrani vse prihodnje obresti na ta znesek. V tem primeru ga smatramo kot eno najbolj donosnih »naložb«, ki je povrhu še brez tveganja.

3. Vedno primerjajte EOM

Vedno primerjajte EOM med bankami, ne le nominalnih obrestnih mer. Šele EOM pokaže resnični strošek kredita.

4. Razumite tveganje euriborja

Pri spremenljivi obrestni meri (vezani na euribor) ste izpostavljeni tveganju dviga obrestnih mer. Obrok se namreč spreminja skladno s spremembami vrednosti euriborja, torej se lahko skozi čas tudi (pomembno) poveča. Nasprotno pri nespremenljivi obrestni meri skozi celotno obdobje odplačevanja kredita veste, koliko boste plačali.

5. Razmišljajte dolgoročno

Kredit je finančna odločitev za desetletja, zato ga izbirajte glede na vaše potrebe, ne glede na najnižji mesečni obrok.

Kdaj pa obrestovanje dela v vašo korist?

Obrestovanje ima tudi zelo prijazno plat: pri varčevanju ali investiranju obrestovanje deluje v vašo korist. Pri tem je ključnega pomena pojem obrestno obrestnega računa. Z njim se že manjši mesečni vložki skozi desetletja eksponentno povečujejo in lahko ob pravi izbiri dolgoročnega produkta bistveno izboljšajo vašo finančno sliko. 

ZPS nasvet

Kredit ni samo »koliko si sposodim«. Kredit je dražji, ker dolgo plačujete obresti na visoko glavnico. Če razumete vpliv ročnosti, obrestne mere in EOM, lahko z eno odločitvijo prihranite več tisoč evrov.

Pravilo je preprosto: obrestovanje naj dela za vas, ne proti vam. Pri kreditu to pomeni čim krajšo ročnost, ki si jo lahko privoščite, čim nižjo EOM in, kadar je mogoče, predčasna odplačila.

Besedilo: Tanja Piškur