Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Varčevanja
Varčevanja
06. oktober 2022

Oktober je mesec varčevanja, to pa je bistven element urejenih osebnih financ. Brez postavljanja in uresničevanja varčevalnih ciljev bomo namreč težko dosegli zadovoljstvo na finančnem področju.

Osnova so seveda dovolj visoki prihodki, ki poleg preživetja omogočajo tudi varčevanje. To je v trenutnih razmerah negotovosti in povišanjih cen za marsikoga izziv. A potrudimo se, da dajemo na stran vsaj manjše zneske – kar koli je bolje kot nič.

V članku preberite:

Brez cilja je motivacija za varčevanje bistveno manjša

Varčevanje naj bo redno, začne naj se čim bolj zgodaj v otroštvu. Oblikujmo dobre navade in jih prenašajmo tudi na najmlajše: varčujmo vsak mesec, ob prejemu prilivov in ne na koncu meseca, vsaj deset odstotkov plače, žepnine ali štipendije.

Vedeti moramo, za kaj pravzaprav varčujemo – temu rečemo postavljanje varčevalnih ciljev. Nekateri so kratkoročni (nove superge, televizor ali počitnice), drugi so srednje- in dolgoročni (avtomobil, stanovanje, varnost v starosti).

Brez cilja je motivacija za varčevanje bistveno manjša ali celo nična. Pomaga nam tudi vizualizacija tistega, za kar varčujemo.

Osnovni varčevalni cilj vsakega odraslega naj bo zlata rezerva. To je varnostna zaloga, ki smo jo včasih imeli v nogavici, danes pa je za to najbolj primeren brezplačen varčevalni račun.

Na ločenem računu je denar varno "spravljen", pred nami samimi. Nič hudega, če kdaj posežemo vanj, saj temu je tudi namenjen – pokritju nepričakovanih stroškov, obdobju znižanih osebnih prihodkov in podobno.

Ključno je, da manjkajoči znesek čim prej vrnemo nazaj in si ponovno zagotovimo varno rezervo.

O kakšnih zneskih govorimo? Denarja ni nikoli dovolj, a načeloma naj bo v zlati rezervi dovolj za pokritje 3 do 12 mesečnih stroškov gospodinjstva. Ne obremenjujmo se z višino zneska, poskusimo privarčevati vsaj nekaj, zalogo pa po potrebi nadgradimo. 

Pregled – nadzor – varčevanje

Mesečni in letni pregled prihodkov in odhodkov sta osnova, torej: koliko porabimo na mesec za prehrano, položnice, prevoz in druge nujne stroške ter kaj vse si še privoščimo.

pravni nasveti potrosnikom v casu koranavirusa odgovorZa mirne noči in finančno stabilnost moramo vedeti, koliko denarja priteka v družinsko blagajno ter koliko in kam izginja.

 

Stroški niso vsak mesec enaki, občasno nas doletijo registracija vozila, plačilo zavarovalnih premij, nakup oblačil, novoletni prazniki …

Natakniti si je treba širokokotna finančna očala, ki zajamejo celotno leto. Na tej točki bo tudi pogled v bolj oddaljeno prihodnost lažji, postavili si bomo lahko višje cilje, na primer nakup nepremičnine, in jih tudi uresničili.

Znižajmo stroške

Dober način za obvladovanje stroškov je določanje višine posameznih proračunov. Po nekajmesečnem spremljanju stroškov bomo vedeli, koliko denarja v resnici potrebujemo za posamezne kategorije, kot so hrana, energenti, oblačila, domače živali in zdravstveno zavarovanje.

varcevanje-oktober-2022-2

Poiščimo prihranke oziroma znižajmo stroške, kjer je to mogoče, in določimo konkretne zneske za posamezne kategorije. Ne porabimo več, kot smo si namenili, razen če je nujno, na primer pri povišanju cene električne energije ali plina.

Denar razdelimo na dan prejema plače ali pokojnine in ne pozabimo na kategorijo varčevanje.

Pri upravljanju mesečnih stroškov si lahko pomagamo z različnimi aplikacijami, ki sledijo naši porabi, pomagajo določiti varčevalne cilje in postaviti omejitve porabe. Uporabimo lahko excelovo preglednico ali pa dobri stari zvezek, kar nam bolj ustreza. Poskrbimo pa za doslednost spremljanja, nadzora in uresničevanja postavljenih ciljev. 

Metoda 50/30/20

Za razporejanje prihodkov lahko uporabimo metodo 50/30/20.

Za kaj gre? Polovico oziroma 50 odstotkov proračuna namenimo svojim potrebam (hrana, bivanje, tudi obrok za stanovanjski kredit, prevoz), 30 odstotkov namenimo svojim željam (obiski restavracij, zabava, šport), petino oziroma 20 odstotkov pa varčevanju in/ali pokrivanju preostalih dolgov, če jih imamo.

Da so varčevanje in (pogosto nepotrebni) dolgovi v isti kategoriji, nam sporoča, da z zadolževanjem za stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, zajedamo svoje prihranke in otežujemo uresničevanje pomembnejših finančnih ciljev v prihodnosti.

Je naša poraba skladna s tem modelom? Če za želje porabimo več kot 30 odstotkov, je smiselno zmanjšati porabo v tej kategoriji. Tudi pri potrebah so prihranki vedno mogoči – kuhajmo si sami, zamenjajmo ponudnika elektrike, uporabimo javni prevoz.

pravni nasveti potrosnikom v casu koranavirusa odgovorPovprečno slovensko plačo ( 1300 evrov) po metodi 50/30/20 razporedimo takole: 650 evrov za potrebe, 390 za želje in 260 za varčevanje. 

Poenostavljena različica je metoda 80/20

Poenostavljena različica je metoda 80/20, kjer prvi dve kategoriji združimo, 20 odstotkov prihodkov pa namenimo varčevanju. 

Na spletu najdemo preproste kalkulatorje, ki naše prihodke razporedijo na ustrezne deleže po metodi 50/30/20. Z enim izmed njim smo hitro izračunali, da povprečno slovensko plačo v višini 1300 evrov razporedimo takole: 650 evrov za potrebe, 390 za želje in 260 za varčevanje. Za veččlanska gospodinjstva upoštevamo celotne prihodke vseh članov. 

Na povišanje obrestnih mer še čakamo

Obrestne mere za varčevanja so še vedno zelo nizke. V zadnjih dveh mesecih pri depozitih nismo zaznali prav nobene spremembe, medtem ko pri kreditnih obrestnih merah, predvsem fiksnih, opažamo dvige.

obresti-krediti

Še bolj opazni so premiki oziroma kar skoki pri referenčni obrestni meri euribor. Njegova 6-mesečna različica, ki je najpogosteje uporabljena pri kreditnih pogodbah pri nas, je bila na začetku letošnjega leta –0,5 odstotka, junija je po sedmih letih zapustila negativno območje, na začetku septembra pa že presegla en odstotek (morebiten popravek ob korekturah).

Na povišanja obrestnih mer za varčevanja torej še čakamo. 

Konec ležarin

Banke so pri nas v začetku avgusta, po letu in pol, ukinile ležarine za fizične osebe. Konec obdobja ničelnih oziroma negativnih obrestnih mer je potrošnike rešil stroškov, ki so jih nekatere banke zaračunavale za visoka stanja na računih.

Nadomestila so sicer doletela manjši delež potrošnikov, saj so jih banke zaračunavale za zneske nad najmanj 100.000 evri. S tem so prenašale stroške, ki so jih plačevale Evropski centralni banki (ECB), na komitente in jih obenem poskušale usmerjati v druge, pogosto bolj tvegane naložbe. 

Ponudba bančnih varčevanj

Zaradi zaspanosti na področju obrestnih mer v zadnjih letih se ponudba bančnih varčevanj ni razširila, pri nekaterih bankah je je celo manj.

Našli smo stare dobre klasike: varčevalne račune, depozite, obročna oziroma namenska varčevanja, vzajemne sklade in kombinacije varčevanj ter naložb.

varcevanje za financno varnost-2

Prav nič seveda ne pogrešamo kompleksnih varčevalnih produktov, nasprotno, zavzemamo se za preproste ponudbe, pri katerih potrošnik ve, koliko denarja ga čaka ob izteku varčevanja in na koncu ni razočaran.

Podrobna primerjava obrestnih mer različnih oblik varčevanj med bankami na tem mestu ni smiselna, saj so vse še vedno tako nizke, da bistvenih razlik ni, pridobljene obresti pa so simbolične.

Ponovno ugotavljamo, da je varčevanje v trenutnih razmerah smiselno za doseganje varčevalnih ciljev in ne zaradi pridobljenih obresti, ki bi nas do njih pripeljale hitreje. 

Kolikšne so pridobljene obresti različnih tipov varčevanj

Vloge na vpogled

Za denar na osebnem računu večina bank ne daje obresti, ponekod dobite stotinko ali tisočinko odstotka (obresti se najpogosteje merijo v centih).

Varčevalni računi in knjižice

Podobno kot pri vlogah na vpogled, ponekod so obrestne mere za odtenek višje.

Obročno varčevanje

Za redna vplačila dobite do nekaj desetink odstotka obresti, po več letih vplačevanj ponekod obresti naraščajo, a je en odstotek že težko dobiti. Pri pokojninskih varčevanjih so obrestne mere lahko nekoliko višje, a ne presegajo dveh odstotkov. Z rednimi mesečnimi vplačili po sto evrov lahko po 13 mesecih računate na približno pet dodatnih evrov.

Depozit

Obrestne mere sežejo do največ 0,7 odstotka za vezave nad 36 mesecev. Za 10.000 evrov bi po 37 mesecih dobili največ 218 evrov, za 13 mesecev pa 27 evrov, oboje pri Addiko banki. Konkreten izračun za želeni znesek in dobo vezave naredite v našem spletnem primerjalniku depozitov.

Varčevanja v skladih

Večina bank ponuja tudi varčevanja v skladih, izbirate lahko med enkratnimi in rednimi vplačili ter kombinacijami skladov in depozitov. Gre za bolj tvegane naložbe, pri katerih donosi načeloma niso zagotovljeni.

Pozor: pričakovani ali predpostavljeni donosi niso zagotovljeni, običajno služijo kot marketinška predstavitev produkta in so lahko višji od dejanskih donosov. Tovrstne produkte temeljito preučite in se zanje odločite le, če jih razumete in ste pripravljeni prevzeti tveganja ter morebitne izgube. 

Pogajanja in individualne ponudbe

Tudi obrestne mere pri varčevanjih niso v kamen vklesane in komitenti z bogatim porfteljem, predvsem pa tisti, ki so (vsaj v preteklosti) bili pripravljeni vezati večje vsote denarja, lahko dobijo ugodnejšo individualno ponudbo z višjo obrestno mero.

A manevrskega prostora je načeloma manj kot pri kreditih, kjer so pogajanja za nižjo obrestno mero nekaj običajnega. Predvsem zato, ker je kredit tisti, ki vas dolgoročno veže na določeno banko, lahko tudi za več deset let.

Banki, ki je vaš kreditodajalec, boste v letih odplačevanja mesečnih obrokov pustili še precej denarja za preostale bančne posle, kot so vodenje računa, plačilo položnic, limiti in plačilne kartice.

Če vam ne bo ponudila ugodnega kredita, boste odšli drugam.

Varčevanja po drugi strani niso tako zavezujoča ali pa sploh niso. Depozit lahko sklenete pri večini bank, tudi če pri njih nimate odprtega osebnega računa. Poleg tega je bilo v zadnjih letih denarja preveč in banke so se ga prej otepale, kot ga privabljale. 

Varčevanje je del življenja

Da bi v prihodnosti imeli več, se moramo danes nekaterim stvarem odpovedati. S tem ni nič narobe. Dokler imamo osnovne potrebe izpolnjene, nam bo manj potrošništva zagotovo prineslo več zadovoljstva in ne nasprotno.

Prednosti varčevanja so večja finančna varnost, boljši nadzor, lažje obvladovanje nepričakovanih stroškov. Na koncu lahko nepotrebne nakupe oblačil, obiske restavracij in zgrešene kompulzivne spletne nakupe zamenjamo za kaj bolj koristnega in zadovoljujočega. Na primer za lasten dom ali varno starost. 

Premagati inflacijo z varčevanjem

Pred desetimi leti je bila letna inflacija 2,7-odstotna, obrestne mere za depozite nad enim letom so ponekod presegle štiri odstotke. Tako stanje je bilo za varčevalce ugodno, saj so bile obresti od varčevanj visoke in so presegale splošen dvig cen.

V zadnjih letih je bila inflacija nizka, včasih celo negativna, obrestne mere za varčevanja pa so bile skoraj ničelne, na ta način ni bilo mogoče zaslužiti. Danes so varčevalci – vsaj za zdaj – v še slabšem položaju.

Ne le da se obrestne mere za varčevanja (še?) niso opazno dvignile, rekordno se je zvišala inflacija, ki je po zadnjih podatkih 11-odstotna. Da bi premagali inflacijo, bi morali varčevati po več kot 11-odstotnih obrestnih merah. Bolj realno je, da znižamo inflacijo – cilj ECB je okrog dva odstotka na leto. 

ZPS nasvet

  • Redno varčujte za svoje cilje, obresti za zdaj še niso omembe vredne.
  • Varčevanje izberite v skladu s cilji in upoštevajte dostop do svojega denarja. Na varčevalnem računu je vedno na voljo, obročna varčevanja imajo določen rok trajanja, naložbe so dolgoročne.
  • Ne vežite se za predolga obdobja. Preprosto se ne splača zaradi nizkih obrestnih mer.
  • Preverite, kaj se zgodi, če varčevanje ali depozit predčasno prekinete. Doleti vas lahko nižja obrestna mera, plačilo kazni ali oboje.
  • Tudi varčevanja so ponekod vezana na referenčno obrestno mero euribor, ki se spreminja. Kljub trenutni rasti to pomeni, da ne boste vedeli, koliko obresti vam bo varčevanje na koncu prineslo.
  • Vloge v posamezni banki so zaščitene do 100.000 evrov, če imate več sredstev, jih lahko razporedite v več bank.

Avtorica: Alina Meško

 bs

Sveže e-novice ZPS, vsak teden

Naročite se na naše tedenske e-novice. Sproti spremljajte aktualne teste, koristne potrošniške nasvete in druge novosti. Od prejema e-novic se lahko kadarkoli odjavite.

Umik in odpoklic izdelkov

Več