Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Varčevanja, prost dostop
Varčevanja, prost dostop
12. januar 2021

V spletni anketi, ki smo jo izvedli novembra 2020, smo vas spraševali, kako si s člani gospodinjstva delite stroške, za katere stroške porabite največ denarja in ali načrtujete mesečne in letne stroške.

Kako med seboj delimo stroške?

Najpogosteje si partnerja stroške delita po področjih (npr. eden krije stroške hrane, drugi plača položnice) ali pa na enake dele, pogosto se stroški plačujejo tudi iz skupnega fonda ali skupnega računa.

Le 15 odstotkov vprašanih sploh nima pravila glede delitve stroškov, stroškov ne beležijo in niti ne vedo, kdo plača koliko. Skoraj polovica si stroške s partnerjem deli na enake dele, le pri dobri tretjini več pokrije tisti z višjimi prihodki.

Pa so stroški pogost vzrok za prepire? Več kot 90 odstotkov se jih zaradi tega prepira le redko ali nikoli, precej pogosto šest odstotkov, le odstotek pa redno.

Za kaj gospodinjstva porabijo največ svojega proračuna?

Visoko na prvem mestu je hrana, na drugem pa – morda za nekatere presenetljivo – izdatki za avtomobil. Sledijo dopusti in počitnice, ogrevanje in izdatki za otroke. Zanimivo je, da dobra petina vprašanih med največje izdatke šteje tudi nepričakovane izdatke – to dokazuje, da so ti precej pogosti in lahko tudi visoki, pomen rezerve za kritje tovrstnih stroškov pa toliko večji.

V kolikšni meri imamo stroške pod nadzorom?

Da imajo mesečne stroške popolnoma pod nadzorom, je ocenila četrtina vprašanih, levji delež pa jih redno ali vsaj delno načrtuje. Le 11 odstotkom vprašanim se niti sanja ne, kakšni so ali bodo njihovi mesečni izdatki.

Precej manj načrtovanja je na letni ravni – tretjina jih prav nič ne načrtuje (zato se verjetno med letom pogosto pojavijo nepričakovani izdatki), 57 odstotkov jih načrtuje večino stroškov, vse pa le desetina.

Kako pogosto nas doleti nepričakovan strošek?

Pozitivni so bili odgovori na vprašanje, kako pogosto vas doleti nepričakovan strošek v višini do nekaj sto evrov, ki ga ne morete pokriti. To se nikoli ne zgodi polovici vprašanih, nekajkrat na leto dobrim desetim odstotkom, skoraj vsak mesec pa le dvema odstotkoma sodelujočih.

V primerjavi z raziskavo ameriške centralne banke, kjer si brez uporabe kreditnih kartic ali druge izposoje denarja takega stroška ne more privoščiti kar 40 odstotkov ljudi, so naši rezultati bolj spodbudni.

Koliko v ravnanje z denarjem vključujemo otroke?

Anketirance smo za konec vprašali še, ali svoje otroke vključujejo v denarne zadeve. Kar 65 odstotkov jih to počne vedno ali večinoma, saj se jim ravnanje z denarjem zdi pomemben del vzgoje in priprave na življenje. Četrtina otroke vključi le redko, slaba desetina pa nikoli – večini se njihovi otroci zdijo (še) premajhni ali pa menijo, da jih to ne zanima.

favicon Preberite več: Kriza kot priložnost za ureditev osebnih financ

Finančno zdravje slovenskih gospodinjstev

Slovenci smo eden bolj varčnih in manj zadolženih narodov. Finančni položaj gospodinjstev je bil pred začetkom koronakrize dober: veliko privarčevanih sredstev, nizka stopnja brezposelnosti in zadolženosti.

nacrtovanje-stroskov-2

V prvih mesecih pandemije so se vloge gospodinjstev na bankah celo povečale, glavni razlog je bila manjša potrošnja zaradi negotovosti glede prihodnjih razmer na trgu dela (močno zmanjšani so bili predvsem nakupi trajnejših dobrin).

Na prihranke so pozitivno vplivali krizni transferji države in regresi, ki jih večina ni porabila zaradi večje previdnosti, in turistični boni. V prihodnje je pričakovati, da se bo (ali se je že) rast vlog gospodinjstev upočasnila, predvsem zaradi poslabšanih razmer na trgu dela, večje brezposelnosti in manjšega razpoložljivega dohodka. Vse to, kot izhaja iz oktobrskega poročila Banke Slovenije, negativno vpliva na možnost varčevanja.

Povprečna zadolženost gospodinjstev je manjša od povprečja v EU, a so razlike med posameznimi gospodinjstvi velike in nekatera so močno zadolžena.

V zadnjem času se je umirila rast tako potrošniških kot tudi stanovanjskih posojil – v krizne čase je bistveno bolje vstopiti brez dolgov (ali s čim manjšimi oziroma s čim bolj obvladljivimi) ter s čim večjimi prihranki. Med krizo se namreč močno poveča verjetnost neodplačevanja dolgov, kar lahko vodi v hude finančne in osebne stiske posameznikov in družin.

Avtorica: Alina Meško

 bs

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA