Zveza potrošnikov Slovenije

V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 500 dimniških požarov, ki bi jih lahko preprečili, če bi se na kurilno sezono ustrezno pripravili. To pomeni, da morata svoje delo opraviti tako dimnikar kot tudi serviser kurilne naprave, lastnik naprave, torej potrošnik, pa mora obema omogočiti, da ga sploh lahko opravita.

Iz letnega poročila inšpektorata za okolje in prostor izhaja, da je bilo v letu 2019 pregledanih malo manj kot 40 odstotkov malih kurilnih naprav (do 50 kW), kar gre pripisati tudi temu, da se je organizacija dimnikarske službe v zadnjih letih močno spremenila.

Pred letom 2017 je namreč izvajalca dimnikarskih storitev za posamezno koncesijsko območje izbrala država in uporabniki so bili dolžni izvajanje storitev prepustiti pooblaščenemu koncesionarju. Z uveljavitvijo novega Zakona o dimnikarskih storitvah si uporabniki prosto izbirajo dimnikarja, svojih obveznosti pa očitno ne jemljejo dovolj resno oziroma se jim izogibajo.
Posledice se kažejo v povečanem številu dimniških požarov, več je tudi zastrupitev z ogljikovim monoksidom zaradi pomanjkljivosti na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah.