Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

07. september 2021

Kako je svoje življenje v dobro našega planeta spremenila Sabina Čarman – mama, blogerka, vrtičkarica, lastnica piknik prostora Piknik pri kozolcu? Kako po korakih osvojiti življenje brez odpadkov oziroma »zero waste«? Ni lahko, je pa izvedljivo.

Sabina Čarman je oseba, ki zelo skrbi za naš planet. Pravzaprav je svoje in življenje svoje družine podredila temu, da je skrb za Zemljo njihova glavna prioriteta.

Življenje brez odpadkov, ki ga promovira tudi na blogu in vlogu Mami na vrtu, pa se ni »zgodilo« čez noč. Kot družina so potrebovali kar nekaj časa, da so se naučili živeti trajnostno. Kako? S kakšnimi koraki so prišli do točke »zero waste«? To nam je zaupala v intervjuju. Mogoče bodo njeni koraki spodbudili še koga, da razmisli o odvečni embalaži in se odloči za življenje brez odpadkov.

Kako ste sploh prišli na idejo o zmanjšanju količine embalaže v vašem domu? Kdaj ste začeli razmišljati v tej smeri in zakaj?

Začelo se je leta 2016, ko je Slovenijo obiskala Bea Johnson, začetnica gibanja Zero Waste Home, ki ga je ustanovila kar v svoji kuhinji. Dogodek, ki so ga organizirali Ekologi brez meja in na katerem sem poslušala njeno predavanje, mi je res dal misliti. Takrat sem uporabljala svojo stekleničko za vodo, veliko vrečo za nakupovanje, a na tem dogodku sem dojela, koliko lahko pravzaprav zmanjšam uporabo embalaže in kaj vse lahko samo doma naredim za okolje.

Bea nam je rekla, naj samo pogledamo vsak dan koš za smeti in se teh odpadkov znebimo. Na primer konzerve tune, detergenti, stvari, ki se jih je pri nas že dobilo na rinfuzo ... Ugotovila sem, da količino teh odpadkov res lahko zmanjšam. Začela sem postopoma.

sabina-carman-1

Za detergente sem imela že uporabljene plastenke in sem jih napolnila. Ko sem se odpravila po sadje in zelenjavo, sem ugotovila, da bi ju lahko dala v vrečke, ki jih že imam doma. Recimo banan že prej nisem dajala v vrečko, paradižnik, drugo sadje in zelenjavo pa sem začela dajati v svoje vrečke. To so bili prvi tedni. Drugi korak se je zgodil pri nakupu delikates: salama, sir, francoska solata ... Zakaj ne bi tudi za to uporabila svojih posodic?

Koliko časa ste potrebovali, da ste začeli živeti življenje brez embalaže?

Lahko rečem, da sem potrebovala tri leta in pol, da smo prišli na raven, na kateri smo danes. Korak za korakom, teden za tednom, leto za letom ... Vse je mogoče dobiti oz. kupiti na rinfuzo, celo sol. Popustim pa, kadar bi se morala nekam peljati, da bi lahko kupila stvari na rinfuzo, takrat recimo vzamem živilo v kartonski embalaži.

Kako so vas sprejeli trgovci, ko ste prišli v trgovino s svojimi posodami?

Najprej so rekli: »Ne, to se ne da.« Jaz pa: »Saj samo postavite posodo na tehtnico in odštejete taro.« Ni jim bilo jasno, ponavadi so mi dali še folijo v posodo. Skozi pogovor sem jim pojasnila, da je moj cilj zmanjšanje količine embalaže in da zato prinašam svoje posodice. To se je večini zdelo smiselno. Od takrat se s trgovci veliko več pogovarjam in lahko rečem, da je tudi s tega stališča obisk trgovin prijetnejši.

Ali hodite vedno k enim in istim trgovcem?

Ne, hodim na različne konce. Tudi ko gremo na izlet, na primer, je treba včasih v trgovino, zato imam posodice vedno s seboj. Če kdo še ne ve, zakaj to delam, mu razložim. Povem, da naj dajo na tehtnico, odštejejo taro in nalepko nalepijo na pokrov. Zdaj jih res že veliko ve. Saj nas je vedno več, ki to delamo.

Kako pa je, ko greste k diskontnim trgovcem?

Doma imam predal, v katerem imam zložene vrečke in posodice. Vrečke vzamem v trgovino, vanje zložim pekovske izdelke, zelenjavo in sadje. Tu je samo ena težava: blagajničarka, ki tehta izdelke, zraven stehta tudi težo vrečke.

Zelo je pomembno, da so vrečke čim lažje in čim tanjše. Lidl in Hofer, na primer, ponujata svoje res tanke vrečke iz reciklirane plastike. Trgovine na rinfuzo pa lahko vrečke odštejejo. Če nimam drugih, se pač zgodi, da vzamem tisto, ki je težja in zato plačam malo več.

Kako je to sprejela vaša družina?

Otrokom to še ne pomeni veliko, Simon (soprog, op. a.) pa je že pred časom rekel, da se s tem ne bi ukvarjal, če ne bi uredila predala, iz katerega embalažo samo vzame – velike vrečke, male vrečke, posodice. V trgovino gre z aplikacijo, v kateri piše, kaj mora kupiti.

Torej, če ne bi organizirala predala z vsem potrebnim, se tega ne bi šel. Pravijo, da če žensko prepričaš v to, je uspeh verjetnejši.

Se lahko nekomu, ki je polno zaposlen, to izide? Ne zahteva takšna organizacija preveč dela?

Pomembno je, da imate vedno pripravljene vrečke v avtu, mogoče tudi na kolesu. Sama uporabljam posode za večkratno uporabo, pravzaprav vse, včasih tudi kozarce od kumaric, ki jih je seveda težje nositi. Vrečke so gosto in manj gosto tkane, uporabim tisto, kar imam, dokler gre. Uporabljam tudi posodice od sladoleda.

Ko ste že omenili sladoled, kako pa ga kupujete?

Tudi sladoled se lahko dobi na rinfuzo. Lahko pa vzamem kovinsko posodo, plačam kavcijo, naslednjič posodo vrnem in vzamem drugo.

Ali zdaj za hrano zapravite več?

Hrana je mogoče malo dražja, ampak zdaj manj kupujemo. Včasih smo kupovali veliko sladkarij v različnih embalažah, zdaj jih kupujemo manj. Takšna živila nas tako ali tako ne nasitijo.

nz

Kar je na rinfuzo, je ponavadi lokalno, domače, s tem pa bolj vredno, bolj hranilno. Torej, hrane kupimo manj in tako ne zapravimo več.

Kako bi nekoga prepričali v uporabo manj embalaže, v nakupovanje na rinfuzo, še posebej, če je hrana dražja?

Rekla bi mu, da bo jedel veliko bolj kakovostno in zdravo. Te stvari so ponavadi ekološke, lokalne ... Jaz sem nehala jesti sadje, ki ni lokalno (avokado, banane ...), mislim, da je to bolje za telo. Vse druge stvari morajo biti bolj obdelane, da dalj časa zdržijo in lahko dolgo potujejo.

Kako še spreminjate vaš življenjski slog? Ste spremenili samo način življenja pri hrani, čistilih in kozmetiki?

Ne, tudi oblačila kupujem rabljena, občasno še kaj za dom, redkeje otroško obutev. Za piknik prostor sem kupila rabljen hladilnik, tam uporabljamo keramične krožnike in navaden pribor. Telefon kupim nov, a lepo ravnam z njim, zamenjam baterijo, ko ta ni več v redu. Kjer le lahko, se obnašam trajnostno.

Našla sem tudi vrtnarije, ki sadike zavijejo v časopisni papir. Stvari moramo uporabiti čim večkrat. Če že kdaj kupimo kakšne bonbone, takoj pomislim, za kaj bom uporabila tisto veliko škatlo in kako bo priročna še več let. Stare posodice od sladoleda uporabim večkrat, stare plastične vrečke operem in uporabim za zamrzovanje mesa. Pomembno je, da vse ohranimo, dokler lahko, da ne vržemo stran neuporabljeno.

Avtorica: Goga Sredojević

favicon Potrošnikov Zoom: Ocenjevanje - koliko je odvečne embalaže pri sadju in zelenjavi?

Sveže e-novice ZPS, vsak teden

Naročite se na naše tedenske e-novice. Sproti spremljajte aktualne teste, koristne potrošniške nasvete in druge novosti. Od prejema e-novic se lahko kadarkoli odjavite.

Umik in odpoklic izdelkov

Več