Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Trajnostna mobilnost
Trajnostna mobilnost
09. januar 2023

Zrak v številnih slovenskih mestih je zaradi različnih vzrokov bolj onesnažen, kot bi pričakovali. Na številnih lokacijah je resen problem dušikov dioksid (NO2) v zraku.

V okoljski organizaciji Focus ter Inštitutu za zdravje in okolje so v preteklem letu na štirih problematičnih lokacijah v Ljubljani z meritvami, ki so potekale od aprila 2021 do marca 2022, ponovno izmerili prevelike koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil.

Čistoča zraka odvisna od lokacije meritev

Izbira lokacij ni bila naključna, saj so se kot najbolj problematične pokazale že pri predhodnih meritvah, ki so jih opravili v sodelovanju z nemško organizacijo Deutsche Umwelthilfe.

Najprej so leta 2019 kakovost zraka merili z difuznimi vzorčevalniki na 50 točkah v širšem središču mesta in ugotovili, da je kakovost zraka celo slabša od pričakovane.

Leta 2021 so se odločili, da meritve ob vpadnicah in cestnih koridorjih ponovijo z večjim številom lokacij (150), na štirih najbolj kritičnih točkah pa so meritve nadaljevali skozi celo leto.

Izmerjene vrednosti presegajo priporočeno vrednost Svetovne zdravstvene organizacije

Čeprav so meritve potekale deloma še v času epidemioloških omejitev in je bil povprečen dnevni promet za desetino manjši kot pred epidemijo, so po natančni analizi ugotovili, da prav vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno vrednost Svetovne zdravstvene organizacije – 10 µg/m3, ki je že zdravju škodljiva.

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 µg/m3), na vseh štirih lokacijah pa so izmerjene vrednosti večinoma presegale tiste na uradni merilni postaji na Vošnjakovi ulici. Najvišje vrednosti koncentracije dušikovega dioksida so izmerili na Šmartinski cesti pred podvozom pri Orto Baru.

Na tej točki so veliko koncentracijo izmerili tudi julija, na splošno pa so bile vrednosti nekoliko nižje spomladi in poleti ter višje septembra in pozimi.

Posebej izpostavljajo dneve ob začetku šolskega leta septembra 2021, ko so zaznali izrazita preseganja na vseh lokacijah meritev, medtem ko so v naslednjih dveh mesecih, oktobra in novembra, vrednosti dušikovega dioksida občutno upadle.

Predvidevajo, da so k temu bolj kot vremenske značilnosti prispevali ponovno zaostreni protikoronski ukrepi.

Razlike med uradnimi meritvami in dejanskim stanjem

Glavno sporočilo izvedenih meritev in analiz je ne samo, da je zrak ob cestah onesnažen in zato pomeni resno zdravstveno tveganje, ampak tudi, da obstaja pomemben razkorak med uradnimi meritvami in dejanskim stanjem.

Na to organizacija Deutsche Umwelthilfe posebej opozarja v poročilu Pregled evropskih merilnih postaj, ki meritve uradnih merilnih mest primerja z več kot pet tisoč meritvami z difuznimi vzorčevalniki, ki so jih opravile okoljevarstvene organizacije (tudi Focus) v šestih mestih v okviru projekta NO2 Citizen Science.

Rezultati kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka največja. Prav tako je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest ter vključiti meritve s precej natančnimi difuznimi vzorčevalniki, ki so poceni dopolnitev merilnih postaj, in za to nameniti več sredstev.

Nevarnosti onesnaženega zraka

Dušikovi oksidi (NOx) so strupeni in zelo škodljivi za zdravje. Prav tako je onesnažen zrak eden glavnih dejavnikov tveganja za najbolj pogoste kronične bolezni, ki vključujejo rakava in srčno-žilna obolenja, bolezni dihal, sladkorno bolezen, težave v nosečnosti in tudi demenco.

Najbolj rizična skupina so otroci, ker so manjši in s tem bližje plasti avtomobilskih izpuhov. Malčki vdihnejo zrak pogosteje kot odrasli, še posebej med igro in tekom.

onesnazenost zraka zaradi prometa5

Starejši ljudje, ljudje s predhodnimi obolenji in kroničnimi boleznimi, kot je astma, nosečnice in še nerojeni otroci so prav tako hitro prizadeti ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku.

Kaj morajo storiti pristojni?

Aktivno je treba pristopiti k zmanjševanju motornega prometa v mestih. V študiji neodvisne raziskovalne skupine CE Delft so opisali in analizirali različne ukrepe in jih razvrstili po številnih merilih, od ekonomskih vidikov uvedbe in koristi izvajanja ukrepov do primernosti mest za uvedbo določenega ukrepa.

Kot najbolj učinkoviti so se izkazali ukrepi, ki preprečujejo ali omejujejo motorni promet, med njimi:

  • taksa za vstop v mesto,
  • prepoved vožnje z dizelskimi avtomobili,
  • uvedba območij, na katerih je dovoljen zgolj promet z vozili, ki imajo nizke ali ničelne vrednosti izpustov.

Med učinkovite ukrepe spadajo še:

  • aktivna parkirna politika (cenovno in prostorsko),
  • zmanjševanje kapacitete cestnih površin,
  • omejitve hitrosti,
  • uvedba mestnega potniškega prometa z vozili brez izpustov.

Kaj lahko storimo potrošniki?

Uporaba avtomobila v mestu, še zlasti v njegovem središču, naj bo omejena na res najbolj nujne zadeve.

V mesto se ne podajajte z avtomobilom z dizelskim motorjem, še zlasti, če stanujete v bližini in se motor sploh nima priložnosti ogreti. Najboljša možnost je električni avtomobil, morda tisti iz sistema deljenja.

Otroke v šolo in vrtec spremljajte peš ali s kolesom.

Ne puščajte motorja v prostem teku, saj to povzroča trikratno povečanje koncentracij onesnaževal.

onesnazenost zraka zaradi prometa3

Če ste se z avtomobilom pripeljali do mesta, uporabite parkirišča na obrobju (denimo P+R) in se od tam odpeljite z javnim prevozom ali na kakšen drug način (izposoja kolesa ali skiroja, peš …).

Izogibajte se tranzitnim vožnjam skozi središča mest.

Če niste omejeni s terminom sestanka, obiska zdravnika ipd., pot načrtujte zunaj prometnih konic, na splošno pa poskušajte čim večji del poti opraviti na alternativen način, predvsem z javnim prevozom, kolesom, (električnim) skirojem ali peš. Boljša možnost od samostojne vožnje z avtomobilom je tudi, da prisedete v drug avtomobil (službenega kolega, prijatelja, soseda ali voznika, ki ste ga našli v aplikaciji za deljenje vožnje).

Avtorja: Boštjan Okorn in Partnerstvo za okolje in zdravje

Sveže e-novice ZPS, vsak teden

Naročite se na naše tedenske e-novice. Sproti spremljajte aktualne teste, koristne potrošniške nasvete in druge novosti. Od prejema e-novic se lahko kadarkoli odjavite.

Umik in odpoklic izdelkov

Več