Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Trajnostna mobilnost
Trajnostna mobilnost
08. julij 2022

Analizirali smo povezave javnega prevoza med vsemi regionalnimi središči v Sloveniji. Kaj smo ugotovili? Prave konkurence prevozu z avtomobili trenutno žal ni. Preverite, katere so glavne sistemske težave, ki pestijo javni prevoz.

Za boljšo kakovost storitev javnega prevoza delni projekti niso dovolj, potreben bo celosten in argumentiran sistem izboljšav.


Analizirali smo ponudbo javnega prevoza med vsemi regionalnimi središči Slovenije. Uradne definicije regij ni, zato smo za analizo vzeli statistične regije. Čeprav se morda ne ujemajo z zgodovinskimi regijami ali občutkom regionalne pripadnosti, menimo, da so ustrezno orodje za analizo.

Regionalna središča imajo večinoma vse ključne funkcije, so razporejena po ozemlju celotne države, hkrati pa regije niso razdrobljene na 200 enot, katerih analiza bi bila preobsežna. Vsako večje slovensko mesto je bodisi regionalno središče bodisi ni več kot 50 km oddaljeno od najbližjega regionalnega središča.

Analizo smo opravili zgolj z javno dostopnimi načrtovalci (spletna stran SŽ za železniški prevoz, Google maps za avtobusni). Opravili smo jo marca 2022 za ponedeljkov vozni red. Zaradi zapletenosti obratovalnih režimov so podatki lahko nedosledni.

Upoštevali smo:

  • povezave, kjer skupni prestopni čas ne presega 60 min (razen pri zelo dolgih relacijah);
  • izjemno dolge povezave (2,5-krat daljši vozni čas kot z avtomobilom);
  • povezave z ugodnimi lokacijami prestopanja. Neugodne lokacije prestopanja so tiste z vožnjo v nasprotno smer od želene (npr. Celje–Ljubljana–Murska Sobota) in vaške prestopne točke (npr. Celje–Mala Pirešica–Ljubljana);
  • povezave, ki jih ne prehiti nobena druga povezava;
  • zaradi odsotnosti primernega načrtovalca poti, neprimerne integracije sistemov in poenostavitve analize smo upoštevali zgolj povezave, kjer se z vlaka prestopa na vlak in z avtobusa na avtobus;
  • pri Trbovljah smo dodali 10 minut za dostop do središča mesta zaradi neugodne lokacije železniške postaje;
  • nadomestne avtobusne prevoze smo zaradi začasnosti upoštevali kot železniške povezave;
  • dolžino smo določili glede na najhitrejšo povezavo z avtomobilom na razdalji med središči mest. Času vožnje z avtomobilom, ki je objavljen na platformi Google maps, smo dodali 10 odstotkov za upoštevanje motenj v prometu in iskanje parkirišča.

Vloga državnih "arterij"

Mesto je živ organizem, kot neke vrste srce. Utrip mu dajemo prebivalci in obiskovalci, ki v njem izvajamo različne aktivnosti, se srečujemo, izmenjujemo ideje, proizvajamo, trošimo ...

Regionalna središča so posebno pomembne lokacije, saj so v osrčju nekega zaključenega območja in ponujajo vse ključne funkcije, ki jih potrebujemo za življenje: od možnosti izobraževanja in zaposlitve do možnosti oskrbe in sprostitve.

pravni nasveti potrosnikom v casu koranavirusa odgovor

Podobno kot človek s slabim pretokom krvi ni ravno najbolj zdrav, tudi država ni najbolj zdrava, če med njenimi ključnimi središči ni dobrega pretoka ljudi, idej in blaga.

Država lahko zgradi ceste in parkirišča ter prebivalcem prepusti, da za prevoz poskrbijo sami, z osebnimi avtomobili. Problem takega pristopa je, da je zmogljivost prevoza po cesti tako omejena, da zelo kmalu pride do infarkta.

javni-prevoz-analiza-2

Poleg tega avtomobila ne morejo uporabljati vsi, njegovo lastništvo je lahko zelo drago, prevoz je okolju neprijazen in v mestih zavzema ogromno prostora za parkirne površine. Lahko pa naredi država korak dlje in uredi kakovosten sistem daljinskega javnega prevoza, ki vsem prebivalcem ne glede na starost omogoči varno, poceni, prostorsko učinkovito in okolju prijazno mobilnost.

Vsakodnevna potovanja na delo in v šolo se večinoma opravljajo znotraj regij, tako da daljinski prevoz tu nima velikega učinka. Lahko pa ima velik učinek na občasna poslovna, prostočasna, oskrbna, potovanja do začasnega prebivališča ipd.

Regionalna središča so dovolj velika, da je povpraševanje po občasnih potovanjih nenehno. Po opravljeni raziskavi ponudbe daljinskega javnega prevoza ugotavljamo, da slovenski potrošnik za potovanje med mesti – z izjemo redkih relacij ob določenem času – nima avtomobilu konkurenčne alternative.

selo-mest-javni-prevoz

Navajamo nekaj sistemskih težav, ki smo jih identificirali z analizo.

1. Preprostost uporabe sistema javnega prevoza

Uporabniku prijazen sistem ima vse informacije dosegljive na enem mestu, kadar koli in kjer koli. V Sloveniji enotne informacijske spletne platforme ni. Vsak prevoznik ima vozne rede objavljene zgolj za svoje linije.

javni-prevoz-analiza-3

Še najboljši približek načrtovalcu poti je platforma Google maps, ki pa je v prvi vrsti namenjena navigaciji voznikov, poleg tega na vseh relacijah nima posodobljenih voznih redov.

  • Kje je najbližja postaja in kje pravi peron?
  • Kam se lahko odpeljem s postaje in kdaj?
  • Kam lahko prestopam z linij, ki jih imam na voljo?
  • Kaj storiti, če želeno povezavo zamudim?
  • Kako se izogniti povezavam, ki redno zamujajo oz. so redno preobremenjene?
  • Kakšen je standard udobja v vozilu?
  • Kje in kako plačati, kakšne tarife so na voljo?

Odgovor na ta vprašanja bi v najboljšem primeru zahteval nekaj klikov, v praksi pa se mora uporabnik mnogokrat preleviti v raziskovalca ali pa odgovora sploh ne bo našel, ker se podatki preprosto ne zbirajo.

2. Hitrost javnega prevoza

Na daljših razdaljah ima hitrost vožnje velik vpliv na celoten čas potovanja. Res je, da v Sloveniji ni hitrih prog, vendar je prepričanje, da vlaki vozijo s 40 km/h, napačno. Slovenske proge omogočajo vozne hitrosti od 60 do 100 km/h, na nekaterih odsekih celo do 160 km/h.

Interaktivni zemljevid s hitrostmi je na voljo na platformi Open railway map. Povprečna hitrost vožnje je majhna zaradi velike gostote postankov: skoraj vse linije ustavljajo povsod, ne glede na pomembnost postaje (več prebivalcev, delovnih mest itd.).

javni-prevoz-analiza-4

"Hitrih" linij z omejenim številom postankov je malo in vozijo poredko. To velja tako za železniški kot avtobusni prevoz. Stanje zadnjega se je sicer v zadnjem času izboljšalo z uvedbo nekaterih novih hitrih linij, vendar je avtocestna infrastruktura še vedno preslabo izkoriščena za daljinski avtobusni prevoz.

Več kot je postankov na manj pomembnih postajah, nižji je standard storitve za vse uporabnike. Na kratkih linijah je hitrost manj pomembna, zato tudi v tujini primestne linije ustavljajo na vseh postajah, ne glede na pomembnost.

Povezave med mesti pa so dolge, zato zagotavljanje direktnih daljinskih povezav za vse uporabnike pomeni nizek standard storitve. Ali je to bolje kot visok standard za večino uporabnikov?

3. Pogostost voženj in usklajenost voznih redov

Pogostost voženj ima prav tako velik vpliv na čas potovanja, sploh na relacijah, kjer je potreben prestop.

Če so povezave dovolj pogoste, javni prevoz uporabniku omogoči visoko stopnjo prilagodljivosti. Kadar koli konča opravke, mu na postaji ne bo treba čakati predolgo. Če zamudi želeno povezavo, naslednja odpelje kmalu zatem. Slovenski daljinski javni prevoz ima – z izjemo redkih relacij – zelo nizko stopnjo pogostosti voženj.

javni-prevoz-analiza-5

Drug problem so neenakomerni intervali, ki v uporabniško izkušnjo vpeljejo element naključnosti. Ste zamudili vlak ob 15.20? Če imate srečo, ujamete naslednjega ob 15.25. Če nimate sreče, naslednji odpelje ob 16.20.

Tretji problem je akutno pomanjkanje večernih povezav. Bi se radi vračali po 20. uri? Če zadnji avtobus odpelje ob 18. uri, javni prevoz odpade.

Zadnji problem pa je, da se ob koncih tedna in šolskih počitnicah pogostost voženj na marsikateri liniji zmanjša. To dosti pove o tem, ali je sistem načrtovan kot avtomobilu konkurenčna storitev ali je načrtovan zgolj za tiste brez izbire.

favicon Preberite več: Pozivamo Slovenske železnice: omogočite nakup cenejših vikend vozovnic tudi prek spleta

4. Dostopnost, točnost, udobje in enotna vozovnica

Urejenost in lokacija glavne postaje ter povezanost z mestnim prometom veliko povedo o odnosu do javnega prevoza. Čeprav omenjenih področij nismo podrobno analizirali, najbrž ne bomo dosti zgrešili, če rečemo, da je prostora za izboljšave veliko.

Prav tako ni dobro urejenih koridorjev, kjer bi avtobusi vozili po prednostnih pasovih in imeli prednost v križišču. Trenutno so v konici v zastoju skupaj z avtomobili, kar slabo vpliva na zanesljivost voznega reda.

javni-prevoz-analiza-6

Standard udobja ima velik vpliv na to, kako občutimo dolgo potovanje. Deset minut npr. ni težko stati, pol ure vožnje v stoječem položaju pa je že precej neprijetno. Za pol ure vožnje morda ne potrebujemo zelo udobnih sedežev, a po eni uri na sedežih brez ustreznih podpor nas bo vse bolelo.

favicon Preberite več: Pravila obnašanja v javnem prevozu - da bo potovanje prijetno za vse

Pri še daljših vožnjah je treba poskrbeti za žejo, lakoto in toaleto, v vsakem primeru pa za čistočo, zaščito pred hrupom, kakovosten zrak, enakomerno vožnjo in zadostne zmogljivosti. Prostor za izboljšave je tudi pri enotni vozovnici.

Za upravičence do subvencije je ponudba razmeroma dobra, za vse druge malo manj: tem so na voljo zgolj relacijske vozovnice, conske pa ne. Možno je kupiti enkratno, dnevno, tedensko, mesečno in letno vozovnico, večkratne ne.

Uporabo mestnega prometa je treba doplačati. Za avtomobilu konkurenčno storitev delni projekti niso dovolj, potreben bo celosten in argumentiran sistem izboljšav.

Besedilo: Klemen Košič

Sveže e-novice ZPS, vsak teden

Naročite se na naše tedenske e-novice. Sproti spremljajte aktualne teste, koristne potrošniške nasvete in druge novosti. Od prejema e-novic se lahko kadarkoli odjavite.

Umik in odpoklic izdelkov

Več