Ni vseeno, kaj in kako kurimo v mali kurilni napravi

5. januar 2023

Ogrevanje in hlajenje Energija
Ni vseeno, kaj in kako kurimo v mali kurilni napravi

Kurjenje lesa je glavni vir onesnaženosti zraka s trdnimi delci (PM10) v kurilni sezoni, kar potrjuje tudi kemijska analiza delcev. V dnevih, ko so mejne vrednosti presežene, se namreč prispevek kurjenja lesa k onesnaženosti zraka v povprečju zviša s 30 na 50 odstotkov. Zlasti uporaba vlažnih drv močno obremenjuje okolje, višji pa so tudi stroški ogrevanja, zato ni vseeno, kaj in kako kurimo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Med kurilno sezono, ki praviloma traja od oktobra do marca, je zrak bistveno bolj onesnažen s trdimi delci (PM10). Njihov glavni vir pri nas so male kurilne naprave na lesno biomaso – bodisi zato, ker so zastarele, bodisi zato, ker se v njih kurijo neustrezna goriva (star papir in karton, plastika, embalaža, tekstil in drugi odpadki) ali premalo suha drva.

Vse našteto močno obremenjuje okolje, zvišuje pa tudi stroške ogrevanja, zato ni vseeno, kaj in kako kurimo.

Kurjenje vlažnih drv močno obremenjuje okolje. Škodljivi izpusti iz kurilne naprave se namreč lahko povečajo tudi za 20 odstotkov, za prav toliko se zmanjša izkoristek kurilne naprave.

V peči in dimniku se nalagajo obloge, poleg tega vlažna drva slabše zgorevajo in imajo slabši izkoristek energije, zato so stroški ogrevanja višji. 

Nepopolno zgorevanje

Osnovni problem pri zgorevanja lesa je, da je v njem več kot polovica gorljivih sestavin hlapnih. V fazi sušenja iz lesa najprej izhlapi vlaga, v fazi segrevanja (torej kurjenja) pa hlapne gorljive sestavine, kot so ogljikovodiki (CxHy) in ogljikov monoksid (CO), izhlapijo ne glede na to, ali so zagotovljeni pogoji za njihovo popolno zgorevanje. 

Osnovna naloga kurilne naprave je zato zagotoviti čim bolj popolno zgorevanje tudi teh sestavin lesa.

Vsak milimeter sajastih oblog na stenah kurilne naprave poveča stroške ogrevanja za tri do pet odstotkov.

Modrikast plamen v kurišču pomeni, da hlapne gorljive sestavine dobro zgorevajo, svetel pomeni, da je zgorevanje še sprejemljivo. Na nepopolno (slabo) zgorevanje in s tem na onesnaženost zraka s prašnimi delci pa opozarjata temno rdeč plamen v kurišču in temen dim, ki se vije dimnika.

Temno rdeča barva plamena pomeni, da majhni delci goriva ne zgorijo bodisi zaradi pomanjkanja kisika bodisi zaradi prenizke temperature. Nezgoreli delci nato skupaj z dimni plini potujejo v okolico, nekaj pa jih ostane na stenah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika – v obliki sajastih in katranskih oblog, ki se lahko v najslabšem primeru tudi vnamejo. 

ni vseeno kaj kako kurimo v mali kurilni napravi-3

Slabo zgorevanje torej ni problematično samo zaradi onesnaževanja zraka in okolja, ampak tudi z vidika požarne varnosti, porabe goriva in zdravja.

Trije pogoji za pravilno kurjenje in boljše zgorevanje

Emisije dimnih plinov iz kurilnih naprav na les so odvisne od kurilne naprave, goriva in način kurjenja.

Za pravilno kurjenje in čim boljše zgorevanje lesa morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji:

  • drva morajo biti ustrezno suha (20-odstotna vlažnost ali manjša),
  • nasekana in primerne velikosti,
  • kurilna naprava mora biti pravilno vgrajena v za to primeren prostor, z urejenim dovodom zraka in odvodom dimnih plinov, uporabljati pa jo je treba v skladu z navodili proizvajalca.

Vsebnost vlage v lesu za kurjenje ne sme presegati 20 odstotkov lesne mase. 

Da bi bile emisije dimnih plinov in škodljivih trdnih delcev čim manjše, energijski izkoristek pa čim večji, je pomembno, da se pravočasno pripravite na kurilno sezono, predvsem pa upoštevate priporočila za ustrezno pripravo in kurjenje drv.

ZPS nasvet

Od decembra do konca januarja posekan les vsebuje manj vlage, zato drva za naslednje kurilne sezone kupite spomladi. Tako boste imeli tudi dovolj časa, da poiščete zanesljivega dobavitelja drv s konkurenčno ceno in pripravite ustrezen prostor za shrambo.

Primerna oblika polen je trikotnega preseka s stranicami od 7 do 9 cm. Za zelo majhna kurišča (štedilnike) sta debelina in dolžina polen manjši. Običajno je primerna velikost polen navedena v navodilih za uporabo kurilne naprave.

Razcepljena polena skladiščite v pokritih in zračnih skladovnicah na sončni legi, na podstavku, dvignjenem od tal.

ni vseeno kaj kako kurimo v mali kurilni napravi-4

Zložena naj bodo z večjim razmikom, da bo pretok zraka večji in sušenje hitrejše.

Suhih drv ne shranjujte v kleti.

Drva iz smreke in topola naj se naravno sušijo približno eno leto, iz jelše, lipe, breze leto in pol, iz bukve, gabra, sadnega drevja dve leti, hrastova pa od dve do tri leta. Ustrezen delež vlage je od 8 do 17 odstotkov, idealna vlažnost je približno 10 odstotkov, nad 20 odstotkov pa je previsoka.

V malih kurilnih napravah je dovoljeno kuriti le mehansko obdelan les, prepovedano je kurjenje stavbnega pohištva, pohištva, lesene embalaže, lesnih odpadkov ipd. Tudi papir, čeprav v majhnih količinah ali za podžig, ni primeren. Upoštevajte navodila proizvajalca in kurite samo tista goriva, za katera je dokazano, da bodo v kurišču zgorela s pričakovanimi emisijami in izkoristki.

Poskrbite za redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih naprav, dimniških priključkov in dimnika. Tako boste preprečili morebiten dimniški požar, povečano porabo goriva ter zamašitve dimnika in peči.

Avtorica: Barbara Primc

Clear-X-logo-pravi

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju