Zakaj potrošniki ne moremo biti navdušeni nad rekordnimi dobički slovenskih bank?

4. julij 2024

Seveda se zavedamo, da morajo banke skrbeti za svojo dobičkonosnost, saj je to temelj njihove stabilnosti in s tem tudi naše varnosti kot njihovih komitentov in vlagateljev. Vendar mora ta dobičkonosnost temeljiti na poštenih praksah in razumnih apetitih bankirjev in lastnikov bank. Pa je temu res tako?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kaj se skriva za rekordnimi rezultati bank?

Poročila Banke Slovenije razkrivajo, da banke niso svojih dobičkov niso dosegle z večjim kreditiranjem, izboljšanjem poslovanja ali nadgradnjo storitev za stranke. Glavni vir rekordnih dobičkov v preteklem letu, trend pa se nadaljuje tudi letos, je namreč razlika med obrestnimi merami, ki jih banke plačujejo za depozite in tistimi, ki jih zaračunavajo za kredite.

Ta razlika je v Sloveniji bistveno višja od povprečja evroobmočja, predvsem na račun nerazumno nizkih obrestnih mer za depozite. Pri nekaterih bankah v tujini je tako mogoče dobiti tudi 400krat več (konkretno 4%) za depozite na vpogled (pozitivna stanja na računih) kot v slovenskih bankah, ki za ta stanja plačujejo praktično ničelno obrestno mero (0,01% ali manj).

Dobičkonosnost bank naj temelji na poštenih praksah

Izkoriščanje potrošnikov, ki zaradi pomanjkanja digitalnih veščin, znanja tujega jezika ali pa večje konzervativnosti ne morejo ali ne želijo poiskati višje obrestovanih možnosti, ki jih nudijo banke v tujini, ni in ne more predstavljati ne poštenosti, ne razumnosti. Slovenske banke z nerazumno nizkimi obrestnimi merami za denar, ki jim ga prek depozitov posodimo in hkrati relativno visokimi obrestnimi merami za denar, ki si ga od njih sposodimo mi, ravnajo nepošteno.

Da je takšno ravnanje nevzdržno, je banke konec koncev opozorila tudi Banka Slovenije v enem od svojih poročil o finančni stabilnosti (maj, 2023): “Res je, da se zaradi dviga splošnih obrestnih mer izboljšuje rezultat poslovanja bank, vendar pa ne smemo pozabiti, da bo z dvigom aktivnih obrestnih mer slej ko prej prišel tudi čas za znatnejšo prilagoditev obrestnih mer pri depozitih. V tem delu slovenske banke še precej zaostajajo za povprečjem evrskega območja.”

V Zvezi potrošnikov Slovenije pa menimo, da takšno ravnanje ni samo nevzdržno, pač pa tudi nepošteno in nezakonito .

Prijazna opozorila ne zaležejo, potrebno je odločnejše ukrepanje

Več kot očitno je, da prijazna opozorila za slovenske banke žal ne zadostujejo, potreben je aktivnejši pristop, ki ga potrošniki upravičeno pričakujemo od pristojnih institucij, tako Banke Slovenije kot Urada za varstvo konkurence.

Glede na ravnanje bank v Sloveniji je namreč jasno, da banke ravnajo zelo usklajeno. Skoraj brez izjem so začele dvigovati obrestne mere za depozite z veliko zamudo, še vedno pa brez izjem držijo obrestne mere za pozitivna stanja na transakcijskih računih blizu nič odstotkov.

V tujini najdemo kar nekaj dobrih praks, prek katerih institucije vplivajo na delovanje bank v korist potrošnikov; Latvijska centralna banka je na primer zato, da bi komitente bank spodbudila k prelivanju svojih prihrankov k bankam, ki jih nagradijo z višjimi obrestmi, v okviru svoje spletne strani pripravila sprotno ažuriran pregled ponudbe depozitnih obrestnih mer vseh bank in tako spodbudila vsaj minimalno konkurenčnost bank.

Da je primerjalnik več kot dobrodošlo spletno orodje za potrošnike pričajo podatki o njihovi uporabi: v leto 2023 se je tako uporaba primerjalnik obrestnih mer za depozite skoraj podeseterila glede na predhodno leto, trend pa vztraja tudi v letošnjem letu. Tako ni dvoma, da slovenski potrošniki potrebujejo odločnejše ukrepanje ustreznih institucij v Sloveniji.

Besedilo: Tanja Piškur