V Bruslju sprejeli slab kompromis glede izpustov

4. februar 2016

Tudi Volkswagnova afera očitno ni dovolj, da bi premaknila miselne vzorce odločevalcev v Bruslju. Evropski parlament je namreč sprejel kompromisni predlog glede prihodnjega testiranja količine izpustov v osebnih avtomobilih. Dobra novica: teste bodo izvajali tudi v razmerah običajne vožnje, ne samo v laboratoriju. Slaba novica: pri tem testu bo dovoljeno bistveno preseganje zakonskih vrednosti izpustov, še zlasti dušikovih oksidov (NOx).

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Čeprav od 1. septembra 2015 za vse nove avtomobile velja, da v zrak ne smejo izpustiti več kot 80 mg dušikovih oksidov (NOx) na kilometer, pa bo to očitno še naprej veljalo samo za meritve v laboratoriju. Evropski parlament je namreč podlegel interesom avtomobilske industrije in mejo izpustov NOx v prometu (RDE – Real Driving Emissions) določil pri 168 mg NOx / km, kar je več kot dvakrat več. Celo od leta 2020 bo še vedno dovoljeno, da avtomobil med testom RDE v zrak izpusti 120 mg NOx / km, kar je 50 odstotkov več od sedanje `laboratorijske´ omejitve. Dušikovi oksidi prispevajo levji delež k onesnaževanju zraka v mestih, po vsej Evropi pa naj bi povzročila več kot 70 tisoč prezgodnjih smrti.

Od slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu so proti glasovali poslanci Ivo Vajgl, Igor Šoltes in Tanja Fajon. Poslanci Franc Bogovič, Lojze Peterle, Romana Tomc, Patricija Šulin in Milan Zver pa so glasovali v prid spornega RDE paketa, ki dovoljuje višje mejne vrednosti

Niti to dejstvo niti Volkswagnova afera, pri kateri je ta avtomobilska tovarna z vgrajeno programsko opremo poskrbela za prirejanje vrednosti izpustov v laboratoriju, očitno ni bila dovolj, da bi poslance Evropskega parlamenta predramila in bi začeli razmišljati z očmi potrošnika, ki si želi živeti v čistem okolju. Še več, glasovanje bi morali opraviti že januarja, a zaradi nasprotovanja okoljskih in potrošniških organizacij, a tudi strokovnih teles Evropske unije (denimo odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane) so začeli sprejem spornih odpustkov pogojevati z začetkom testiranja v prometu (RDE).

Avtomobilske tovarne kot glavni argument proti ostrejšim (=zakonsko določenim) standardom tudi med merjenjem RDE navajajo izgubo delovnih mest in možen negativni vpliv na trg dizelskih motorjev. Temu močno oporekajo župani nekaterih velikih mest (med njimi København, Pariz, Madrid, Milano in Neapelj), ki se zavedajo, da previsoki izpusti predvsem dizelskih motorjev bistveno in negativno vplivajo na kakovost zraka. Zelo ogorčeni pa so tudi v okoljevarstvenih organizacijah, kjer poudarjajo, da je razmišljanje o pozitivnem vplivu vztrajanja pri umazanem dizlu sramotno za avtomobilsko industrijo, saj s tem nadaljujejo s pretiranim zastrupljanjem potrošnikom.

Dejstvo je, da je vse bolj očitno, kako je mehka evropska politika povzročila popolno razvrednotenje ambicioznih ciljev zmanjševanja izpustov škodljivih snovi v prometu. Glede na sprejeti kompromis, smo v realnosti izgubili vsaj 10 let, ko smo bili prepričani, da se izpusti zmanjšujejo, a so se v resnici zgolj v laboratorijih. Žal smo potrošniki izpostavljeni izpustom na cesti, ki bodo zdaj še uradno potrjeni višji, kot bi morali biti po uradnih standardih ...