Trajnost na preizkušnji: potrošniki s(m)o del sprememb

26. februar 2024

V začetku februarja je Evropska komisija predstavila predlog vmesnega podnebnega cilja do leta 2040. Zdi se, da je pod vplivom protestov kmetov pritisnila na zavoro na področju kmetijstva. A kmetje niso zadovoljni. Še manj so lahko zadovoljni potrošniki.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Potrošniki naj bi po mnenju kmetov, ki so v preteklih mesecih zavzeli središče marsikatere prestolnice, tudi Ljubljane, in tako izrazili svoje nezadovoljstvo, od njih pričakovali vedno več, ne da bi bili za to pripravljeni plačati.

Kmetijstvo je odgovorno za 10,3 odstotka izpustov toplogrednih plinov v EU.

Od tega jih skoraj 70 odstotkov prihaja iz živinorejskega sektorja, saj se na milijarde živali vzreja na kmetijah, ki ne delujejo po načelih trajnostnega kmetovanja (tj. kmetovanje, ki varuje okolje, pomaga in širi naravne vire ter kar najbolje izkorišča neobnovljive vire).

Večina potrošnikov se želi prehranjevati bolj trajnostno

Vse pogosteje se kot krivci za težave kmetov omenjajo potrošniki, ki naj ne bi bili pripravljeni plačati več za ekološko pridelana živila. Takšno mišljenje je zelo kratkovidno in predvsem nepošteno do potrošnikov.

Dejstvo je, da se večina potrošnikov želi prehranjevati bolj trajnostno, še več, pripravljeni so spremeniti svoje prehranjevalne navade. A to ni preprosto. Ti izdelki namreč pogosto niso ustrezno označeni, predvsem pa so za številne potrošnike (pre)dragi.

Potrošniške organizacije se že leta zavzemamo za izboljšane označbe živil, ki potrošnikom omogočajo ozaveščeno izbiro glede prehrane, porekla, trajnosti in načina pridelave (dobrobit živali).

Nezdrave in netrajnostne izbire zvišujejo "skrite" stroške. Ti se sicer ne odražajo v ceni izdelka, a jih potrošniki plačujemo na druge načine, na primer prek davkov, stroškov zdravstvenega varstva, s sanacijami onesnaževanja, cenami vode, tudi z odloženimi stroški, vključno z izpusti, ki povzročajo podnebne spremembe in jih bodo morale plačati prihodnje generacije.

Čakamo premišljene finančne spodbude – za kmete in potrošnike

Krivično je trditi, da so za težave kmetov v EU krivi (le) potrošniki.

Čeprav Evropa že vrsto let namenja veliko sredstev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Posebno poročilo Računskega sodišča EU o Skupni kmetijski politiki (SKP) in podnebju ugotavlja, da se izpusti v kmetijstvu niso spremenili in da so tisti iz živinoreje, ki jih povzroča predvsem govedo, od leta 2010 stabilni.

Pa vendar SKP ne poskuša omejiti števila goveda niti ne zagotavlja spodbud za zmanjšanje. Še več, SKP celo spodbuja živalske proizvode, katerih poraba se od leta 2014 ni zmanjšala.

Premišljeno zasnovanje davčnih ukrepov

Potrošniške organizacije podpiramo načelo "onesnaževalec plača", vendar mora biti uvedba premišljena.

Če so davčni ukrepi napačno zasnovani, lahko prizadenejo predvsem finančno šibkejše, kar bi oviralo nujno spremembo odnosa in življenjskega sloga, ki mora biti sestavni del odločnega ukrepanja proti podnebni krizi.

Da bi zagotovili podporo javnosti podnebni politiki, bi morali davčni ukrepi zagotoviti pravično porazdelitev in dostopnost ugodnih storitev, ki bi omogočale več cenovno dostopnih alternativ, ter spodbujati trg zelenih tehnologij in izdelkov.

Potrošniki se v raziskavah strinjajo, da je bolj trajnostno kmetovanje za kmete dražje, da potrebujejo subvencije. A finančne spodbude potrebujemo tudi potrošniki. Kdaj lahko pričakujemo višje davke na bolj predelano, manj zdravo hrano in nižje davke na zelenjavo, sadje ipd?

Cilji okoljskih in podnebnih politik bi zato morali zagotoviti, da so trajnostne alternative in načini življenja cenovno dostopni, privlačni in priročni.

Potrošniki s(m)o lahko pomemben del sprememb

Kako pomembna je vloga potrošnikov, potrjuje nedavna nemška študija, ki ocenjuje, da bi sprejetje bolj rastlinske prehrane v Nemčiji lahko privedlo do zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 29–53 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z izhodiščnim obdobjem.

Res je tisto, kar damo na krožnik, pomembno za naše zdravje, tudi za podnebje, vendar je lahko uživanje več stročnic namesto mesa koristna rešitev tudi za našo denarnico. Pa vendar, kje so spodbude?

Ste opazili, kaj vam ponujajo oglasi, kateri izdelki so izpostavljeni v trgovinah? Najpogosteje mesni in predelani.

Za potrošnika je pomembna tudi pravičnost

ZPS je partner pri projektu Horizon Europe, BEATLES, ki si prizadeva spremeniti način delovanja agroživilskih sistemov in pospešiti vedenjski prehod na podnebno pametno kmetijstvo in tehnologije pametnega kmetovanja.

Partnerji želimo med drugim z dejstvi podpreti oblikovalce in izvajalce politik pri oblikovanju in izvajanju političnih ukrepov, ki omogočajo prehod na pravične, vključujoče, trajnostne podnebno pametne prakse in vedenja.

Zakonodajni predlog o skupni kmetijski politiki po letu 2027 bi morala Evropska komisija sprejeti leta 2025, zato želimo biti pravočasno pripravljeni. Trenutno izvajamo vrsto konkretnih pilotnih projektov in anketo med potrošniki šestih držav, tudi v Sloveniji.

Pri razvoju priporočil v okviru projektu BEATLES nismo pozabili na vidik pravičnosti. Prepričani smo, da je dojemanje pravičnosti ključnega pomena za zavezovanje akterjev k spremembam in doseganju obsežnih in dolgoročnih prehodov na podnebno pametne prehranske sisteme.

Oblikovanje v dokaze usmerjenih političnih priporočil bo zato temeljilo na podatkih, zbranih na delavnicah, z raziskavami in anketami, ki bodo povezale znanost, politiko in prakso ter vključile vse deležnike v prehranski verigi.

Junija pojdite na evropske volitve

Prihodnja leta bodo ključna za oceno, kako uspešno smo se odzvali na podnebne zahteve, zato ne prezrite prioritet kandidatov za evropske poslance. Ti namreč sprejemajo odločitve, ki vplivajo na vaš vsakdan, na vašo prihodnost in prihodnost vaših otrok.

Vplivajo tudi na sprejem zakonodaje, ki bo vplivala na prihodnjo kmetijsko in prehransko politiko. Potrebujemo odločne predstavnike, ki bodo znali in zmogli postaviti interese evropskih državljanov pred interese posameznih skupin in predstavnikov posameznih industrij.

Dobro je vedeti, da je v Bruslju več kot 30.000 lobistov, zato ga pogosto imenujejo evropska prestolnica lobiranja.

Kako lahko vsi pomagamo?

Zmanjšamo tveganje za nenalezljive bolezni (sem spada tudi debelost), tako da pomagamo evropskim državljanom izboljšati zdravje in počutje s prehodom na zdrav in trajnosten način prehranjevanja.

Do leta 2050 zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov po vsem svetu za 40–70 %.

Avtorica: Jasmina Bevc Bahar