Stališča potrošniških organizacij v zvezi s predlogom evropske uredbe o e-zasebnosti

16. julij 2020

Objavljamo pismo, ki smo ga poslali ministru za javno uporavo Boštjanu Koritniku.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ministrstvo za javno upravo,
Tržaška cesta 21,
1000 Ljubljana

Spoštovani g. minister za javno upravo Boštjan Koritnik,

v imenu Zveze potrošnikov Slovenije vam predstavljam stališča potrošniških organizacij, članic Evropske potrošniške organizacije (BEUC) v zvezi s predlogom evropske uredbe o e-zasebnosti (e Privacy Regulation), ki ga je v obravnavo predložilo nemško predsedovanje Svetu EU.

Najprej želimo izpostaviti, da podpiramo cilj Predsedovanja, da se doseže dogovor o splošnem pristopu in/ali mandatu za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Po več kot treh letih in pol pogajanj je skrajni čas, da se v Svetu doseže soglasje. Strinjamo se s stališčem, da je dogovor o splošnem pristopu mogoč, in vas pozivamo, da se zavzamete za njegov sprejem.

Evropski potrošniki in podjetja bodo čutili škodljive posledice, če uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ne bo čimprej zaživela. Brez njenega sprejema ne bo veliko ovir, ki bi poslovnim praksam, ki temeljijo na vdoru v zasebnost uporabnikov, preprečile nadaljnje utrjevanje njihovega prevladujočega položaja na trgu, spodkopavanje temeljnih pravic in svoboščin ter predstavljale resna tveganja demokratičnim procesom.

Vendar moramo poudariti, da je bistveno zagotoviti visoko raven varovanja zasebnosti potrošnikov, pri čemer nas še vedno skrbi splošna usmeritev pogajanj v Svetu. Prihajajoča Uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ne sme zmanjšati ravni varovanja zasebnosti, ki jo zagotavljata obstoječa Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter Splošna uredba o varstvu podatkov.

Posebej želimo komentirati dve točki, ki ju je izpostavilo nemško predsedovanje v gradivu za razpravo:

1) Zakoniti interes/statistično štetje (Člen 6b (1) (e) in člen 6b (2))
Po našem mnenju bi morala privolitev uporabnika ostati temeljna podlaga za obdelavo in uporabo elektronskih komunikacijskih podatkov. Obdelava podatkov na podlagi "zakonitih interesov" ali nadaljnja obdelava zaradi namenov, združljivih s prvotnim namenom obdelave, ne sme biti dovoljena. V nasprotnem primeru bi Uredba občutno znižala trenutno raven varovanja zasebnosti ter ustvarila resno vrzel v varstvu tajnosti komunikacij. Za nadaljnjo obdelavo v statistične namene bi lahko bile predvidene izjeme, vendar bi morale biti take izjeme zelo omejene in strogo določene ob hkratnih močnih varovalkah.

V tem kontekstu menimo, da je prva možnost ("Option 1"), ki dovoljuje obdelavo elektronskih komunikacijskih metapodatkov na podlagi zakonitih interesov, nesprejemljiva. Druga možnost (»Option 2«), povezana s statističnim štetjem ("statistical counting"), bi, čeprav je z našega vidika še vedno precej tvegana, predstavljala sprejemljivejšo podlago za kompromis v nadaljnjih pogajanjih.

2) Sledenje/Zaščita terminalske opreme
Uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah mora zagotavljati močno zaščito terminalske opreme pred sledenjem.
1.) Sledenje potrošnikom ne bi smelo biti dovoljeno brez njihove privolitve. Izjeme, ki dovoljujejo dostop do terminalske opreme brez privolitve, bi morale biti opredeljene ozko in se uporabljati le v primerih, ko je dostop nujen zaradi strogo tehničnih potreb ali ko ni vdora v zasebnost uporabnikov (npr. piškotki, ki ne sledijo uporabniku).
2.) Uredba bi morala vsebovati jasno prepoved piškotnih zidov (t.i. "tracking walls"), ki potrošniku onemogočajo dostop do vsebine. Nobenemu uporabniku ne bi smel biti zavrnjen dostop do storitve informacijske družbe ali posamezne funkcionalnosti samo zato, ker ne da privolitve za obdelavo osebnih podatkov in/ali uporabo obdelovalnih in pomnilniških zmogljivosti terminalske opreme, ki nista nujni za zagotavljanje te storitve ali funkcionalnosti.

Ponovno bi radi poudarili, da to ne pomeni prepovedi ciljnega oglaševanja ali da bi imeli potrošniki dostop do vseh storitev brez prikazovanja oglasov. Gre za to, da se potrošnikom omogoči pravico do izbire, ali privolijo, da se jim sledi in ustvarja profile za namene ciljanega oglaševanja, ali pa ne. Spletno sledenje in ustvarjanje dobička z izkoriščanjem človekovih intimnih trenutkov je postalo prevladujoči poslovni model na internetu. Ne le, da se s tem krši pravica ljudi do zasebnosti, temveč hkrati vzpodbuja širjenje lažnih informacij, manipulacij in nezakonitih vsebin.

Glede na navedeno menimo, da gresta obe možnosti, ki ju je v zvezi s to točko predstavilo nemško predsedovanje, v napačno smer. Tudi predloga hrvaškega in finskega predsedovanja ne predstavljata sprejemljive podlage za kompromisno rešitev. Zato Slovenijo pozivamo, naj se vrne k izvirnemu predlogu Evropske Komisije in stališču Evropskega parlamenta ter najde kompromis, ki bo zagotavljal visoko raven varstva potrošnikov.

Prav tako Slovenijo pozivamo, naj zagovarja vrnitev k vsebini 10. člena, ki bo skladna s stališčem Evropskega parlamenta. Uredba bi morala zapovedati, da privzete nastavitve programske in strojne opreme zagotavljajo najvišjo možno raven varstva zasebnosti.

Stroga uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah je nujna za dopolnjevanje Splošne uredbe o varstvu podatkov in za spopadanje s problemi, ki jih povzroča spletni komercialni nadzor industrije. Potrošniki so se nenehno prisiljeni odrekati svoji zasebnosti v zameno za dostop do spletnih storitev in ta reforma je ključna za okrepitev njihovih pravic. Stroga in nedvoumna uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah bi poleg tega še naprej spodbujala vodilno globalno vlogo Evrope pri vzpostavljanju zdravega digitalnega okolja, ki je nujno potrebno.

Vljudno prosimo, da pri oblikovanju vaših stališč do predloga nemškega predsedovanja v nadaljnjih pogajanjih upoštevate vidik varstva potrošnikov.
Za dodatna pojasnila in informacije smo vam na razpolago.
S prijaznimi pozdravi
Breda Kutin, predsednica