Spremembe evropskih pravil označevanja gensko spremenjenih organizmov (GSO): pravica do informirane izbire pod vprašajem

9. julij 2026

Kakovost živil in pijače

Evropski parlament je junija potrdil spremembe pravil za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami (NGT). Te rastline so posebna skupina gensko spremenjenih organizmov (GSO), pri katerih se genski zapis spremeni z novejšimi, natančnejšimi postopki. Kaj so NGT, kako se razlikujejo od "klasičnih" GSO in kaj nova pravila označevanja pomenijo za potrošnike?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Številni potrošniki imajo do GSO in podobnih tehnologij zadržke. Gre namreč za kompleksno področje, o katerem je pogosto na voljo premalo jasnih in razumljivih informacij.

Po zadnji raziskavi Eurobarometer o varnosti hrane:

• nove biotehnologije, kot je urejanje genoma, pozna le 37 % Evropejcev,
• klasične GSO pa jih pozna 59 %.

Nova uredba zmanjšuje količino informacij, ki bodo potrošnikom dostopne ob nakupu, zato se odpira vprašanje njihove pravice do informiranosti in izbire. Manj preglednosti lahko povzroči tudi še več nezaupanja in zadržkov do GSO.

Kakšna je razlika med NGT in "klasičnimi" GSO?

Pri "klasičnih" GSO v rastlino pogosto vnesejo gen iz drugega organizma, tudi iz vrste, s katero se rastlina v naravi ne bi mogla križati. S tem rastlina pridobi koristne lastnosti, kot so odpornost proti podnebnim pogojem in škodljivcem ter boljša hranilna vrednost. 

Pri NGT pa praviloma ciljno spremenijo obstoječi genski zapis organizma (na primer izključijo ali spremenijo delovanje posameznega gena), brez vnosa dednega materiala iz drugih organizmov. Spremembe se torej izvedejo znotraj rastline, verjetnost napak naj bi bila v primerjavi s klasičnimi GSO bistveno manjša.

Kako so GSO urejeni danes?

Vsi GSO morajo pred dajanjem na trg prestati strogo oceno tveganja za zdravje ljudi, živali in okolje. Sledljivi morajo biti skozi celotno živilsko verigo, njihova prisotnost v živilih mora biti označena. Do zdaj je to veljalo tudi za vse rastline, pridobljene z NGT.

Kakšna so pravila označevanja "klasičnih" GSO?

V EU morajo biti živila, ki vsebujejo ali so proizvedena iz GSO, obvezno označena. Podatek mora biti naveden na seznamu sestavin, medtem ko označba na sprednji strani embalaže ni obvezna. 

Obstajajo tudi izjeme, saj označevanje GSO ni potrebno za živila živalskega izvora, če so bile živali krmljene z gensko spremenjeno krmo (meso, mleko, jajca), za fermentirana živila, proizvedena ob pomoči gensko spremenjenih mikroorganizmov (jogurt, sir), ter za živila, ki vsebujejo največ 0,9 odstotka posameznega dovoljenega GSO, če je njegova prisotnost naključna in tehnično neizogibna.

Z embalaže zato že danes ni vedno razvidno, ali so bili GSO uporabljeni v proizvodni verigi.

Primer, kako so GSO označeni na seznamu sestavin:

Kaj prinaša nova uredba?

Nova uredba, ki bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU, uporabljati pa naj bi se začela dve leti pozneje, rastline NGT deli v dve skupini:

• NGT-2 vključujejo rastline z obsežnejšimi ali kompleksnejšimi spremembami. Zanje bodo še naprej veljala enaka pravila kot za klasične GSO;
• NGT-1 vključujejo rastline z omejenimi genskimi spremembami, primerljive s tistimi, ki bi lahko nastale naravno ali s klasičnim žlahtnjenjem. Zanje bodo veljala nova pravila.

Za NGT-1 celovita ocena tveganja ne bo več potrebna. Pred dajanjem na trg bo pristojni organ preveril predvsem, ali rastlina izpolnjuje pogoje za uvrstitev v to kategorijo. Prav tako ne bo več obvezna sledljivost do končnega živila – označen bo le razmnoževalni material (npr. semena).

Najbolj sporno pa je, da prisotnosti sestavin iz rastlin NGT-1 v živilih ne bo več treba označiti. Potrošnik zato ob nakupu praviloma ne bo mogel ugotoviti, ali živilo vsebuje takšno sestavino.

Manj informacij povečuje nezaupanje

Pravici do informiranosti in možnosti izbire sta temeljni potrošniški pravici. Potrošniki moramo vedeti, kaj kupujemo in uživamo, še posebej, kadar gre za uporabo novih tehnologij.

Znanstvene ocene sicer ne kažejo, da bi rastline NGT-1 pomenile večje tveganje za zdravje kot konvencionalno žlahtnjene rastline. Vprašanje zato ni v njihovi varnosti, temveč preglednosti. Potrošniki, ki imajo do takšnih tehnologij kljub temu zadržke, morajo imeti možnost izbire živil brez njih.

Potrošniške organizacije se zato ne strinjamo z zagovorniki odprave označevanja, ki menijo, da bi oznake po nepotrebnem vzbujale strah in potrošnike odvračale od nakupa. V praksi lahko potrošnike bolj kot oznake prestraši prav pomanjkanje informacij.

Številni imajo do GSO že danes resne zadržke, teh pa ne bomo zmanjšali z manj preglednosti. Če se bodo nove genomske tehnike dolgoročno izkazale za varne in koristne ter bodo uvedene pregledno, jih bodo potrošniki lažje sprejeli. Netransparentna uvedba pa lahko okrepi nezaupanje in družbo prikrajša za njihove morebitne koristi.

Avtor: Matjaž Pirc