Slovenija glasovala proti barvnemu kodiranju živil

3. marec 2014

Slovenija je pretekli teden glasovala proti barvnemu kodiranju živil oz. prehranskemu semaforju v Bruslju in je podprla italijansko prehrambeno industrijo. Namen prehranskega semaforja ni izpostavljanje kakovosti izdelka, ampak potrošniku omogočiti hitro primerjavo sorodnih izdelkov in izbiro bolj zdrave alternative.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Namen prehranskega semaforja ni izpostavljanje kakovosti izdelka, ampak potrošniku omogočiti hitro primerjavo sorodnih izdelkov in izbiro bolj zdrave alternative.

Slovenija je pretekli teden glasovala proti barvnemu kodiranju živil oz. prehranskemu semaforju v Bruslju in je podprla italijansko prehrambeno industrijo, tudi zato, ker naj bi bil po njihovih navedbah " ... semafor za potrošnika problematičen, ker bi bila na njem večina tradicionalnih živil, ki so sestavni del zdrave sredozemske prehrane, na primer oljčno olje, kraški pršut in jabolčni sok, označena rdeče".

Živila, ki jih je Slovenija izpostavila, pa po veljavnih zakonodajnih zahtevah sploh ni potrebno označevati z dodatno prehransko shemo oz. "semaforjem" - in ne samo to.

Med živila, ki so izvzeta iz zakonodajne zahteve po obvezni označbi hranilne vrednosti, sodijo tudi vsa nepredelana, zapakirana živila (surovo meso, solata), predelana enovita živila, kot so pršut, mleko, olje in navadni jogurt ter začimbe, čaji, kava, žvečilni gumiji ter v manjši količini domače in lokalno proizvedena katera koli živila (pridelana in predelana - npr. na kmetiji), ki so tudi prodana v lokalnem okolju.

Namen prehranskega semaforja ni izpostavljanje kakovosti izdelka, ampak potrošniku omogočiti hitro primerjavo sorodnih izdelkov in izbiro bolj zdrave alternative. Prostovoljno označevanje s semaforjem je namenjeno predvsem predelanim živilom, kot so pripravljeni obroki in prigrizki, ki imajo lahko nepričakovano visoke vrednosti maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli. Shema torej potrošnikom ne priporoča oz odsvetuje posameznih živil, ampak jim omogoča ozaveščeno izbiro.

S "semaforjem" vrednotimo prehransko vrednost predpripravljenih in predpakiranih živil, kot so npr. predpripravljeni obroki, pice, žita za zajtrk, slaščice, sendviči, pijače, mlečno-žitne ploščice, mlečni in mesni izdelki, slani in sladki prigrizki, ne pa npr. olje, 100 % sok, navadni jogurt ali kos svežega mesa.

Izbira živila s pomočjo "semaforja" temelji na sodobnih in mednarodnih prehranskih smernicah, kakor tudi na določilih evropske zakonodaje, ki opozarjajo, da je treba zmanjševati dnevni vnos maščobe, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja in soli.

Na ZPS smo prepričani, da je potrošnikom potrebno omogočiti ozaveščeno izbire, kar je pomembno tako za učinkovito konkurenco kot za blaginjo potrošnikov. Tudi Evropska komisija v Beli knjigi z dne 30. maja 2007 o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo ugotavlja, da je označevanje hranilne vrednosti eden od pomembnih načinov obveščanja potrošnikov o sestavi živil in jim pomaga do ozaveščene izbire.

Prostovoljna shema v Veliki Britaniji že od leta 2006

Prostovoljno shemo, ki je povsem v skladu z Evropsko zakonodajo, so že leta 2006 uvedli britanski trgovci na pobudo ministrstva za zdravje, s ciljem pomagati potrošnikom bolj zdravo izbirati, saj zaskrbljujoče narašča debelost, ne le odraslih, ampak tudi otrok, a očitno ta shema postaja tudi vedno večji problem pomembnemu delu prehrambene industrije, ki jo skrbi zmanjšanje dobičkov.

Stroka je za semafor

Vrednotenje prehranskih izdelkov s t. i. "semaforjem" je uvedla britanska Food Standard Agency (Agencija za standardizacijo hrane – FSA), ki je na podlagi dveletnega raziskovanja ugotovila, da je to najprimernejša in najenostavnejša oblika informacij za potrošnike. Raziskave FSA so namreč pokazale, da skoraj 90 % potrošnikov pravilno razume vsebino označevanja s semaforjem, medtem ko oznake GDA (Guided Daily Allawance), oziroma referenčne vrednosti hranil za dnevni vnos pri enakem živilu pravilno razume le okoli 65 % potrošnikov.

Označevanje GDA na prednji strani pa priporoča evropsko združenje živilske industrije, kakor tudi slovenske živilske zbornice. Ob podpori Ministrstva za zdravje Zveza potrošnikov Slovenije informira potrošnike o prehranskem profilu živil s semaforjem na portalu www.veskajjes.si.

Razumljivo in koristno

ZPS in potrošniške organizacije EU zahtevamo, da bi bila živila označena na bolj enostaven in razumljiv način, zato podpiramo prostovoljno, dodatno označevanje v obliki "semaforja", ki z rdečo, rumeno in zeleno barvo opozori potrošnika na tista hranila, ki so pomembna za zdravje (maščoba, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol ter vlaknine) in potrošniku omogoča hitro primerjavo med istovrstnimi živili in mu s tem omogoči boljšo izbiro za zdravo prehranjevanje.