Samooskrba s hrano v Sloveniji se postopoma izboljšuje, a skozi leta ves čas niha

19. april 2022

Statistični urad Slovenije je objavil podatke o samooskrbi s hrano in uvozu hrane v Sloveniji v letu 2020.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

V letu 2020 je bila 1/4 površine Slovenije namenjena kmetijski pridelavi (za hrano in krmo). Ta površina se z leti povečuje, kar prispeva k povečevanju samooskrbe.

V nekaterih regijah kmetijska pridelava skozi leta upada, medtem ko v nekaterih drugih narašča. V pomurski statistični regiji je bilo tako v letu 2020 manj kmetijskih gospodarstev, v obalno-kraški pa več kot pred 10 leti.

Več statističnih podatkov o kmetijski pridelavi je objavljenih na spletni strani SURS.

Z žiti smo bili leta 2020 samooskrbni kar 88 odstotno, z zelenjavo 48%, s krompirjem kar 60% in z mesom 84%, z mlekom pa smo že leta preskrbljeni z več kot 100% in ga tudi surovega izvažamo.

Vir: spletna stran SURS

V primerjavi s prejšnjimi leti se je samooskrba z žiti in zelenjavo povečala. Samooskrba z mesom in krompirjem se je rahlo zmanjšala. Samooskrba z jajci je zadnja leta dokaj konstantna. Medu pa smo proizvedli nekoliko manj kot v preteklih letih.

Letne vrednosti se seveda spreminjajo, vpliv na spremembe imajo predvsem vremenske razmere in vplivi podnebnih sprememb.

Vir: spletna stran SURS

Leto 2021 je bilo (po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenije) ugodno za vse vrte žit. Po drugi strani pa je zmrzal usodno prizadela pridelavo vseh vrst sadja.

Uvoz predelane hrane se znižuje

Samooskrba in uvoz hrane do neke mere vplivata drug na drugega. Po drugi strani pa brez uvoza določenih vrst hrane seveda ne gre, saj ne moremo pridelati denimo banan ali agrumov.

Medtem ko smo leta 2008 uvozili kar 2,8 milijona ton predelane hrane, pa smo je leta 2020 uvozili le 1,4 milijona ton. To pomeni, da v zadnjih letih predelamo več domače primarne hrane, ki jo naši predelovalci (industrija) uspešno prodajo na trgu, tako domačem kot tudi na tujih, skozi izvoz.

Krivulja uvoza nepredelane hrane (primarna živila) se zadnji dve desetletji giblje dokaj konstantno. Na leto je uvozimo okrog 0,7 milijona ton.

Vir: spletna stran SURS

Pšenico, soržico in koruzo uvažamo večinoma iz Madžarske, Hrvaške in Avstrije, semena oljnic iz Avstrije, Poljske, Hrvaške in Nemčije, olje iz Srbije, Hrvaške in Italije, sladkor pa večinoma iz Avstrije, Nemčije, Srbije in Hrvaške.

Največ krompirja pripeljemo iz Egipta, solate pa iz Italije. Banane uvažamo večinoma iz Ekvadorja in Kolumbije, agrumov pa največ iz Egipta, Hrvaške in Italije.

Hrana se draži že več let

V zadnjih petih letih se je hrana podražila za 13,9%. Najbolj se je podražilo sadje: za 46,8%. Zelenjava pa se je pocenila za 6,4%.

Vir: spletna stran SURS

V povprečju smo Slovenci v letu 2020 za hrano porabili 14,3% vseh svojih izdatkov, medtem ko povprečje v Evropski uniji znaša 13,5%.

Besedilo: Marjana Peterman