Rezultati raziskave o nakupu rabljenih aparatov

6. junij 2024

V anketi smo potrošnike spraševali, katere so glavne ovire in spodbude za nakup različnih rabljenih izdelkov. Sodelovalo jih je nekaj več kot 400.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

V krožnem gospodarstvu pomembno vlogo igra trg rabljenih izdelkov. Medtem ko na nekaterih področjih (denimo motorna vozila) ta trg tradicionalno dobro deluje, pa je drugače pri gospodinjskih aparatih in elektronski opremi.

Prvi korak v krožnem gospodarstvu je izmenjava izdelkov med uporabniki. Ko se iz tega ali onega razloga odločimo, da določenega aparata ne bomo več uporabljali, bi bilo s stališča trajnosti najbolj smiselno, da ga prodamo ali podarimo drugemu uporabniku.

Največ bi jih kupovalo pri pravni osebi

Med sodelujočimi je 13 odstotkov takšnih, ki rabljenega aparata v nobenem primeru ne bi kupili, 15 odstotkom pa je vseeno, na kakšen način bi se lotili nakupa.

Med preostalimi je krepko največ (78 odstotkov) takšnih, ki bi rabljen aparat kupili pri pravni osebi v fizični trgovini, za dobro polovico (52 odstotkov) bi bil sprejemljiv tudi nakup pri fizični osebi, 45 odstotkov pa bi se jih odločilo za nakup pri pravni osebi v spletni trgovini.

Med potrošniki, ki so izrazili naklonjenost nakupu rabljenih aparatov, smo bolj podrobno, po skupinah izdelkov, poskušali izvedeti, katere so tiste, pri katerih se za nakup rabljenega aparata vendarle ne bi odločili.

Klimatske naprave ne, orodja da

S 50 odstotki so na negativnem seznamu prve klimatske naprave, sledijo elektronske naprave za (nego) dojenčka z 42 odstotki. Približno 30 odstotkov potrošnikov ne bi kupilo rabljenih elektronskih igrač ter malih in velikih gospodinjskih aparatov.

Na drugi strani seznama so orodja za vrt in dom, za nakup rabljenih se ne bi odločilo samo šest odstotkov sodelujočih. Šestine ne privlačijo rabljeni telefoni, tablični, namizni ali prenosni računalniki, televizorji in monitorji.

Pričakovana cena: nižja, a ne pretirano nizka

Kot spodbuda za nakup rabljenega aparata se pri 78 odstotkih kaže opazno nižja cena. A pri odgovorih na bolj konkretno vprašanje, kolikšen delež cene novega aparata bi bili pripravljeni plačati za rabljenega, so potrošniki ostali realni.

Do 20 odstotkov cene novega aparata bi tako plačalo zgolj šest odstotkov, za tretjino je sprejemljiva cena do 40 odstotkov cene novega aparata, enak delež bi se za nakup rabljenega aparata odločil tudi, če bi cena dosegla do 60 odstotkov cene novega aparata.

Zanemarljivo malo, zgolj odstotek, pa je takšnih, ki bi bili za rabljen aparat pripravljeni odšteti do 80 odstotkov cene novega aparata.

Strokovni pregled in garancija

Po 69 odstotkov sodelujočih bi k nakupu rabljenega aparata privabilo potrdilo o strokovnem pregledu ali garancija oziroma možnost brezplačne zamenjave aparata.

Tudi pri dolžini garancije so odgovori precej realni. Največ, skoraj polovica, jih pričakuje vsaj enoletno, petina bi bila zadovoljna šele z dveletno, šestina pa že s šestmesečno garancijo.

Kako dolga bi morala biti garancija za rabljene aparate?

Za 64 odstotkov potrošnikov je pomembno tudi, da aparat ni tehnološko zastarel, velik delež (63 odstotkov) bi pri rabljenem aparatu cenil njegovo osvežitev, denimo zamenjavo obrabnih delov, manjša in estetska popravila …

Dovolj informacij in rezervnih delov

Med bolj zaželenimi lastnostmi, ki bi spodbudile nakup rabljenega aparata, omenimo še zanesljive informacije o dosedanji uporabi aparata (58 odstotkov) in zagotovljeno dobavo rezervnih delov (51 odstotkov).

Tretjina jih pričakuje, da bodo rezervni deli na voljo vsaj tri leta, le malo manj je takšnih, ki bi rabljeni aparat bolj verjetno kupili, če bi bili rezervni deli naprodaj vsaj še pet let po nakupu.

Z enim letom dobavljivosti rezervnih delov bi bilo zadovoljnih 15 odstotkov anketirancev, nekaj manj kot petina bi si želela več kot petletno dobavljivost rezervnih delov. S petimi odstotki je, podobno kot pri vprašanju o garanciji, zanemarljivo malo takšnih, ki jim obdobje dobavljivosti rezervnih delov sploh ni pomembno.

Sicer pa 46 odstotkov sodelujočih pričakuje, da bo rabljen aparat svojo funkcijo dobro izpolnjeval vsaj še štiri leta, 26 odstotkov vsaj šest let, šestina pa bi bila zadovoljna že z dvema letoma.

Pri rabljenem aparatu je pričakovana življenjska doba odvisna tudi od tega, kako star je bil aparat ob nakupu. Ta podatek je pomemben za 43 odstotkov sodelujočih, želena starost ob nakupu pa je seveda odvisna od tega, za kateri aparat gre.

Ne smejo biti prestari 

Pri mobilnih telefonih ali tabličnih računalnikih bi se večina (54 odstotkov) odločila za nakup manj kot eno leto starega izdelka, naslednjih 41 odstotkov bi jih sprejelo do največ tri leta starega.

Podobna razmerja so tudi pri namiznih oziroma prenosnih računalnikih, kjer bi se 48 odstotkov sodelujočih odločilo za nakup do tri leta starega izdelka, 40 odstotkov pa zgolj za mlajšega od enega leta.

Pri drugih skupinah aparatov je pripravljenost za nakup starejših izdelkov nekoliko bolj izrazita. Sodelujoči najbolj zaupajo starejšemu orodju za dom in vrt, saj jih je kar 43 odstotkov odgovorilo, da bi kupili izdelek, starejši od treh let, 11 odstotkov tudi starega do deset let. 

Kar precej jih zaupa še starejšim fotoaparatom in opremi zanje, saj bi več kot tri leta stare izdelke kupilo 35 odstotkov anketirancev, za odstotno točko manj je tistih, ki bi se odločili za nakup tako starih električnih in elektronskih igrač.

Pri štedilnikih in pečicah ter hladilnikih in zamrzovalnikih je ta delež 29- oziroma 28-odstoten, pri čemer je pomenljivo, da 34 odstotkov sodelujočih ne bi kupilo štedilnika ali pečice, starejše od enega leta.

Na splošno je pripravljenost za nakup aparatov starejšega datuma pri večini izdelkov majhna, le pri orodju za dom in vrt bi se večina odločila za zgolj do tri leta stare izdelke.

Če se vrnemo k razlogom za nakup, nekoliko večji delež sodelujočih omenja še priznano blagovno znamko (37 odstotkov), možnost nakupa rabljenega aparata na istem mestu, kjer prodajajo tudi nove aparate, pa bi tehtnico prevesila pri 35 odstotkih anketirancev.

Največ jih je že kupilo rabljen telefon, najmanj pa klimatsko napravo

Slaba polovica sodelujočih (46 odstotkov) je že kdaj kupila rabljeni aparat. Po posameznih izdelčnih skupinah je slika precej pestra.

Največ potrošnikov (58 odstotkov tistih, ki so že kdaj kupili rabljen aparat) je izbralo mobilni telefon ali tablični računalnik, le nekaj manj (53 odstotkov) namizni ali prenosni računalnik. Sledijo rabljeno orodje za dom in vrt (43 odstotkov) in rabljen hladilnik oziroma zamrzovalnik (40 odstotkov).

Daleč najmanj potrošnikov, le dobrih 10 odstotkov tistih, ki so kdaj kupili rabljen aparat, se je odločilo za klimatsko napravo, majhen je tudi delež nakupov rabljenih sesalnikov (21 odstotkov) in elektronske opreme za (nego) dojenčka (23 odstotkov). Pri tej izdelčni skupini je šlo v 90 odstotkih primerov za izdelek, namenjen osnovni uporabi.

Potrošnike smo namreč povprašali, kako uporabljajo aparat, ki so ga kupili rabljenega. Za osnovni aparat velja takšen, ki je redno v uporabi v bivalnih prostorih. Kot dodatni aparat smo označili takšnega, ki je namenjen občasni uporabi ali pa ga potrošnik uporablja v nebivalnih prostorih, kot sta vikend ali garaža.

Velik delež nakupov rabljenih aparatov za osnovno uporabo (92 odstotkov) je bil še pri elektronski opremi za šport in prosti čas, s 83 odstotki sledijo rabljeni veliki gospodinjski aparati (denimo pralni in pomivalni stroji) ter telefoni in tablični računalniki.

Ob nakupu rabljenega štedilnika ali pečice je šlo v polovici primerov za dodatni aparat, le nekaj manjši je ta delež pri televizorjih in monitorjih (53 odstotkov) ter pri hladilnikih oziroma zamrzovalnikih (58 odstotkov).

Precejšnja zadržanost

Trg rabljenih aparatov in elektronske opreme je zelo specifičen, odvisen tudi od samega izdelka. Jasno je, da je nakup rabljene klimatske naprave povezan z vrsto dodatnih aktivnosti (demontaža in montaža, strokovno preverjanje delovanja …), pri katerih gre lahko veliko narobe, zato je razumljivo, da večjega zanimanja tu ni.

Na drugi strani pa je tudi pri večini preostalih izdelkov precej majhen delež tistih, ki bi bili pripravljeni kupiti več kot tri leta star izdelek.

K temu očitno najbolj pripomore nezaupanje v izdelek, zato bi za povečanje zanimanja za nakup rabljenih izdelkov morali zagotoviti dovolj informacij o pretekli uporabi, strokovni pregled izdelka, prav bi prišla garancija, po njenem preteku pa dovolj dolgo obdobje dobave rezervnih delov.

Kaj bi vas spodbudilo k nakupu rabljenih (namesto novih) gospodinjskih aparatov?

Več pravic ob nakupu pri pravni osebi

Poudariti je treba, da je s stališča pravic potrošnikov nakup rabljenega aparata pri fizični osebi za kupca manj ugoden. V primeru težav namreč zanj veljajo samo določbe Obligacijskega zakonika (OZ).

Če se prodajalec in kupec ne moreta dogovoriti, se morebitne težave lahko rešujejo le po sodni poti, saj Tržni inšpektorat RS (TIRS) v takšnih primerih nima pristojnosti.

Če potrošnik kupi rabljen aparat pri trgovcu, se pri reševanju spora lahko opre na določbe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ob morebitnih težavah pa se lahko obrne na TIRS. Jamčevalno obdobje za uveljavljanje neskladnosti (nekdanja stvarna napaka) je dve leti po nakupu, pri rabljenih izdelkih ga prodajalec lahko v dogovoru s potrošnikom skrajša, a ne na manj kot eno leto.

Eno leto pa je tudi obdobje, v katerem mora ob pritožbi potrošnika odsotnost neskladnosti ob nakupu dokazovati prodajalec, pozneje je dokazno breme na strani potrošnika.

Avtor: Boštjan Okorn