Raziskava o trajnostnem vedenju potrošnikov

20. november 2025

Indeks trajnostnega obnašanja potrošnikov (Consumer Sustainability Behaviour Index – CSBI) kaže, da je Slovenija na splošno nekoliko nad povprečjem sodelujočih držav, a z izrazitimi razlikami na posameznih področjih – pri ravnanju z energijo je uspešnejša, pri mobilnosti in deloma pri prehranskih navadah pa smo med najšibkejšimi.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Bolj ozaveščeni, a manj dosledni pri vsakdanjih dejanjih

Potrošniki v evropskih državah in v severni Ameriki so sicer vse bolj pozorni na trajnost, vendar se ta pogosto konča pri besedah. Indeks trajnostnega obnašanja potrošnikov (Consumer Sustainability Behaviour Index – CSBI) kaže, da se vedenjske spremembe ne zgodijo čez noč, opazne so razlike med posameznimi državami.

Raziskava, ki smo jo tokrat izvedli v osmih državah (Avstrija, Belgija, Kanada, Italija, Portugalska, Slovenija, Španija in ZDA), je nadaljevanje projekta iz leta 2021, katerega glavni namen je bilo ugotoviti, kako ljudje dojemajo trajnost, kaj v resnici počnejo v vsakdanjem življenju in katere ovire jih pri tem zadržujejo.

S ponovitvijo smo poskušali razbrati morebitne spremembe v vedenju in ali je na dojemanje trajnosti pred petimi leti morda vplivalo obdobje pandemije.

Slovenci – zmerno trajnostni in vedno bolj informirani

CSBI za Slovenijo leta 2025 znaša 53 točk, kar pomeni rahel padec v primerjavi z letom 2021 (minus 2 točki). Kljub temu se Slovenija še vedno uvršča nad povprečje sodelujočih držav. Najbolje se izkažejo starejši od 48 let in gospodinjstva z višjo izobrazbo, medtem ko mlajši potrošniki in družine z nižjimi dohodki pri trajnostnem obnašanju zaostajajo.

Pozitivna sprememba je v informiranosti o trajnosti 

64 odstotkov Slovencev meni, da so (zelo) dobro informirani, kar je skoraj 20 odstotnih točk več kot leta 2021. Rast ozaveščenosti je posledica povečanega javnega zanimanja za energijsko učinkovitost, obnovljive vire in okoljski odtis vsakdanjih navad.

Poznavanje se vsaj deloma prenaša tudi na dejanja – skoraj dve tretjini anketiranih (63 odstotkov) ocenjuje, da živijo »zelo ali »skoraj popolnoma« trajnostno.

Energijska učinkovitost – slovenska zgodba o uspehu

Najmočnejša stran slovenskih potrošnikov je področje varčevanja z energijo in vodo v gospodinjstvu. Slovenija je s 56 točkami sicer tretja med sodelujočimi državami, tik za Avstrijo in Belgijo (58), a je pri številnih merilih povsem v vrhu.

 

Več kot 75 odstotkov gospodinjstev redno izvaja prakse, povezane z varčevanjem z energijo (izklapljanje naprav, varčno ogrevanje, uporaba LED-razsvetljave), dve tretjini jih ima dobro izolirana stanovanja, pri teh dveh merilih smo na prvem mestu med sodelujočimi državami.

Nekoliko slabši smo pri proizvajanju lastne energije (predvsem sončne elektrarne), ki je prisotna v šestini gospodinjstev. V Belgiji in Avstriji je ta delež enkrat večji.

Mobilnost – največja šibkost slovenskih potrošnikov

Če so slovenska gospodinjstva pri energiji lahko vzor drugim, pa je zgodba drugačna pri potovanjih in predvsem pri mobilnosti. Slovenija je na tem področju dosegla le 41 točk, in hkrati dosegla največji padec glede na leto 2021 (minus 4 točke), rezultat pa je pod povprečjem prav vseh sodelujočih držav.

Le 35 odstotkov Slovencev pogosto ali skoraj vedno uporablja javni prevoz, hodi peš ali kolesari, čeprav gre za eno od ključnih trajnostnih praks. Pri tem je delež tistih, ki za prevoze zgolj izjemoma uporabljajo avtomobil, s 13 odstotki drugi najmanjši med vsemi sodelujočimi državami.

Manjši, 11,7 odstotka, je le v ZDA. V Avstriji se na trajnosten način premika več kot 23 odstotkov vprašanih, v Španiji 22 odstotkov.

Delež rabe avtomobila v Sloveniji posledično ostaja velik

Vsaj en avtomobil imajo v 87,5 odstotka gospodinjstvih, kar je največ med sodelujočimi državami. V Kanadi je, denimo, ta delež 73-odstoten, v Belgiji pa nekaj manj kot 77-odstoten. Le 2,1 odstotka Slovencev ima električni avtomobil, v Belgiji je takšnih že 7,3 odstotka. Slabši kot v Sloveniji so v Španiji (1,7 odstotka) in v ZDA (dva odstotka). 

Delež tistih, ki se poskušajo izogibati letalskim prevozom, je z 41 odstotki sicer nekoliko nadpovprečen in podoben kot v Španiji, a manjši kot v Avstriji (44 odstotkov). Trajnostni turizem je skoraj vedno vodilo 12,8 odstotka Slovencev, kar je največ med sodelujočimi državami.

Očitno se bolje kot drugi izogibamo križarjenjem, kupujemo lokalna živila in izdelke na ciljni destinaciji, pogosteje bivamo v hotelih, ki upoštevajo načela trajnosti, izbiramo bližnje destinacije in podobno.

Zmerno trajnostni pri prehranskih navadah

Pri prehranjevanju se Slovenci izkažemo za tradicionaliste. 56 odstotkov vprašanih se ne želi odreči uživanju mesnih izdelkov, kar je največ med sodelujočimi državami. V Avstriji, denimo, je takšnih zgolj 31 odstotkov.

Razmeroma majhen je v Sloveniji tudi delež vegetarijancev (3,5 odstotka) in veganov (0,7 odstotka), a pri tem smo vendarle nekje v sredini sodelujočih držav. Spet prednjači Avstrija z osmimi odstotki vegetarijancev in dvema odstotkoma veganov.

Pri nakupu živilskih izdelkov nadpovprečno pogosto izbiramo takšne, ki imajo eno od okoljskih oznak. 23 odstotkov Slovencev v nakupovalno košaro položi vsaj 40 odstotkov tako označenih izdelkov. Večji delež takšnih potrošnikov je samo v Avstriji (29 odstotkov).

 

Skupaj z našimi severnimi sosedi smo najbolj vestni pri nakupovanju sezonskih in lokalno pridelanih živil. Pogosto oziroma skoraj vedno takšna živila izbira več kot polovica Slovencev.

Našo tradicijo zaznamuje tudi varčnost, kar je s trajnostnega vidika lahko pozitivno. Več kot 78 odstotkov vprašanih si dejavno prizadeva ustvariti čim manj zavržkov hrane. Tu nam parirajo Kanadčani, medtem ko je v ZDA ta delež le nekaj več kot 50-odstoten. 

Vodilni pri skrbnem nakupovanju

Na področju nakupovanja neživilskih izdelkov in storitev se slovenski potrošniki v primerjavi z drugimi izkažejo za najbolj zgledne. Skoraj tri četrtine jih kupuje predvsem tisto, kar res potrebujejo. V drugih državah je takšnih približno polovica, najmanj v ZDA, 43 odstotkov.

 

Zelo podobno je pri izbiri bolj kakovostnih izdelkov, ki trajajo dlje in jih je mogoče bolj preprosto popravljati, pa tudi pri odnosu do zelenih oznak se Slovenci izkažejo kot najbolj skrbni: v trgovinah tako označene izdelke (po)išče tretjina vprašanih, povprečje je 28 odstotkov.

Manj smo kritični glede vedenja ponudnikov, saj tiste z bolj trajnostnimi praksami izbira le približno tretjina potrošnikov (povprečje v sodelujočih državah je še nižje, pri 29 odstotkih), le šestina potrošnikov pa v takšna podjetja načrtno vlaga.

Izogibanje smetenju

Slovenija tudi po letošnji raziskavi ostaja med državami z nadpovprečno skrbjo za izdelke in ravnanjem z odpadki, bolj vestni so samo Avstrijci. Skoraj pri vseh merilih je delež tistih, ki so odgovorili s "pogosto" ali "(skoraj) vedno«", izjemno velik.

 

Več kot 80 odstotkov Slovencev se z rednim vzdrževanjem trudi uporabljati izdelke tako dolgo, kot je le mogoče, podoben delež jih poskrbi za popravilo, ko izdelki odpovedo. Ko ne gre drugače, jih 82 odstotkov poskrbi za ustrezno recikliranje.

Malo manj vestni smo pri izogibanju odvečne embalaže, to merilo je pomembno za 46 odstotkov vprašanih. Resnici na ljubo je primerjalno to precej dober rezultat, ki mu sledijo le Avstrijci, v vseh drugih državah je delež le tretjinski, v ZDA pa zgolj malo več kot 20-odstoten. 

Kako pomembna je trajnost potrošnikom in kako strokovnjakom?

Zanimiv del raziskave je primerjava dojemanja trajnosti med potrošniki in strokovnjaki, ki so s t. i. metodo Delphi pomagali določiti obtežitev posameznih vedenj.

Strokovnjaki so med petimi glavnimi področji največji pomen pripisali prehrani, sledijo mobilnost, energija, nakupovanje neživilskih izdelkov in storitev ter odpadki.

Potrošniki pa sliko vidijo skoraj nasprotno: zanje je najpomembnejše ravnanje z odpadki in varčevanje z energijo, medtem ko mobilnost in prehrana ostajata manj pomembni.

To razhajanje kaže, da ljudje bolj vrednotijo tiste vidike trajnosti, ki ne zahtevajo spremembe življenjskega sloga (npr. zmanjšanje voženj ali uživanja mesa), za katere očitno menijo, da so manj dosegljive.

Če uživanje mesa še lahko pripišemo tradiciji slovenske kulinarike, pa so slabe trajnostne navade na področju transporta predvsem posledica neučinkovitega sistema javnega prometa.

Ovire: denar, infrastruktura, čas

Ne glede na področje in države se med največjimi ovirami ponavljajo:

• stroški trajnostnih rešitev (največ pri energiji in prevozih),
• pomanjkanje infrastrukture ali storitev,
• pomanjkanje časa in konkretnih informacij.

Čeprav se informiranost izboljšuje, potrošniki pogosto ne vedo:

• kako svoje vedenje učinkovito spremeniti, 
• kako izbrati pravi energijski vir, kam oddati odpadke, 
• kako preveriti trajnostno oznako izdelka. 

Navedeno je po mnenju raziskovalcev eden ključnih izzivov prihodnjih let.

Primerjava z letom 2021

V primerjavi s prvo raziskavo (2021) se je skupni indeks v Sloveniji rahlo znižal, a se je informiranost močno izboljšala, medtem ko dejanske spremembe vedenja potekajo počasneje. Največji napredek je na področju energije, največji upad pa pri mobilnosti in odpadkih. Slovenci so torej bolj ozaveščeni, a manj dosledni v vsakdanjih dejanjih.

Avtor: Boštjan Okorn