Projekt odprta ulica: Nasprotnikom ne prija sprememba življenjskega sloga - intervju

19. april 2022

Inštitut za politike prostora je nevladna organizacija, ki ima obilo izkušenj pri uvajanju ljudem prijaznih uličnih ureditev. V Škofji Loki na Šolski ulici in v Postojni na Tržaški cesti so že izvedli projekt Odprta ulica, ki za omejeno časovno obdobje prostor približa pešcem in kolesarjem. Trenutno pripravljajo projekt na Rudarski cesti v Velenju, izvajajo pa še mnoge druge podobne projekte, kot je Šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Nela Halilović in Aidan Cerar sta nam predstavila izkušnje, ki so jih pridobili s temi projekti.

Kaj je projekt Odprta ulica in kako je povezan z drugimi koncepti urejanja prostora po meri ljudi?

Odprta ulica je ukrep večtedenskega preizkusa prometne ureditve, ki podpira hojo in kolesarjenje ter omejuje tranzitni motorni promet. V tem kontekstu se lahko povezuje s katerim koli urbanističnim konceptom.

Cilj projekta Odprta ulica je, da občina, odločevalci, načrtovalci in prebivalci preizkusijo, kaj se zgodi s prostorom, če se spremeni prometni režim na eni ulici. Glede na to, kako se je projekt izkazal in kakšni so bili odzivi nanj, se lahko nato pripravijo strokovne podlage za trajno ureditev nekega prostora.

Kako se Slovenci odzivajo na omejitve avtomobilskega prometa, s katerimi bi izboljšali bivanjsko okolje prebivalcev?

Nič kaj bistveno drugače kot drugje. Spremembe na splošno niso zaželene, sploh če gre za spremembe zelo zakoreninjenih navad. To še posebej velja za vsakodnevne poti, za katere izbiramo prevozno sredstvo, ki smo ga najbolj navajeni. Pri Slovencih je to največkrat avtomobil, ki ga uporabljamo tudi za kratke poti, ki bi jih lahko opravili peš ali s kolesom. Izkušnje kažejo, da se podpora spremembam pokaže šele s časom.

Največ nezadovoljstva je tik pred spremembami, saj se ljudje nanje odzivajo neracionalno, ker ne marajo negotovosti. Odobravanje ukrepov se začne kazati, ko imajo priložnost preizkusiti novo ureditev. Šele takrat ozavestijo prednosti hoje in kolesarjenja.

Ankete kažejo, da so v približno 65 odstotkih naklonjeni tovrstnim ukrepom. Ker so nasprotniki praviloma glasnejši od podpornikov, je občutek mnogokrat drugačen. Naloga uvajalca ukrepa je, da sliši vse družbene skupine in uporabnike prostora, ne glede na to, kako glasno izražajo svoje mnenje, tudi ciljne skupine, kot so otroci, ki svojega mnenja praviloma ne izražajo na javnih razpravah. Nasprotno pa so posamezniki z velikimi avtomobili absolutno proti omejevanju prometa v svojem kraju.

Ali so razlike med odzivi različnih demografskih skupin?

Da. Otroci, mladostniki, starejši prebivalci, posamezniki brez avtomobila in tisti, ki ga zaradi različnih razlogov ne uporabljajo, praviloma podpirajo omenjene ukrepe. Enako velja za stanovalce ulice, saj ti hitro ugotovijo, da nova ureditev izboljša njihovo bivalno okolje.

Na drugi strani so prebivalci srednjih let in mlade družine z otroki, ki težje sprejmejo drugačno dinamiko v prostoru. Posplošimo lahko, da so najbolj glasni nasprotniki po navadi moški srednjih let, ki so na avtomobil navajeni do te mere, da je zanje tovrstna sprememba v življenjskem slogu velik stres.

Mnogokrat spremembam nasprotujejo tudi predstavniki lokalnega gospodarstva (npr. lastniki lokalov na ulici), ki predvidevajo, da jim bodo omejitve avtomobilskega prometa zmanjšale posel. Vendar primeri iz tujine kažejo, da so najboljše stranke ravno pešci in kolesarji, ki jih je po uvedbi ukrepa več. To lahko potrdijo tudi lastniki lokalov v središču Ljubljane, kjer so še pred kratkim vozili avtomobili. Podobno je tudi v drugih mestih v tujini.

Posplošimo lahko, da so najbolj glasni nasprotniki po navadi moški srednjih let, ki so na avtomobil navajeni do te mere, da je zanje tovrstna sprememba v življenjskem slogu velik stres.

Ali lahko izpostavite kakšno posebej zanimivo zgodbo, ki je nastala v okviru projekta?

Za nas je največje veselje slišati stavek: »Pa zakaj ne bi bila ta ulica od sedaj kar taka?« Slišimo ga od zadovoljnih pešcev in kolesarjev, ki jim je začasna ureditev tako všeč, da bi jo kar posvojili, in vsakič znova nas razveseli. Všeč nam je, ko se po ulici na kolesih pripelje skupina otrok. Na običajnih ulicah je to redek prizor, saj se starši preveč bojijo za otroke.

Včasih dobimo tudi negativne odzive, denimo pri lokalnih ponudnikih, ki jih skrbi upad poslovnega prometa. Pešci in kolesarji imajo v nasprotju z vozniki možnost, da se ustavijo in si ogledajo izložbo, kar pomeni večjo možnost nakupa. Vendar to ne velja za vse dejavnosti.

Poglejmo primer mesarja, ki večinoma prodaja večje kose mesa. Ko se ljudje navadijo, da nakupa ne morejo opraviti z avtom, si priskrbijo torbo ali voziček in vseeno pridejo, če je ponudba dobra. Potrebujejo pa kar nekaj časa, da se navadijo, kar ponudnike najbolj skrbi. Po drugi strani središče kraja zaradi prostorskih omejitev ne more zmagati v tekmi s supermarketi na obrobju, ki so dostopni z avtomobilom.

Središče mora ponuditi nekaj drugega, na primer varen in udoben dostop za pešče in kolesarje, ki živijo v bližini, ali prijetno in zanimivo okolje za pohajkovanje, ki lahko privabi tudi obiskovalce od drugod.

Kako ocenjujete uspešnost projekta?

Namen projekta je, da se ukrep preizkusi v praksi, preden se uvede za stalno. Čeprav nobena od odprtih ulic po koncu projekta ni ostala taka kot v času preizkusa prometne ureditve, je projekt dosegel namen in ga ocenjujemo kot uspešnega. Odprta ulica je le ena od stopnic k trajni spremembi prostora.

Kako bi množična uvedba takšnega ukrepa spremenila naša naselja in življenje?

Če bi bile ulice prilagojene ljudem namesto avtomobilom, bi bile bolj varne za pešce in kolesarje, zato bi več ljudi hodilo in kolesarilo. Več bi bili zunaj, bolje bi se poznali, naši otroci bi lahko sami hodili v šolo in na razne krožke, bili bi bolj zdravi in samostojni.

Večja samostojnost otrok pomeni več časa za starše, ki jim ne bi bilo več treba voziti otrok po dejavnostih. Srečno in zdravo prebivalstvo pa pozitivno vpliva tudi na lokalno gospodarstvo in bolje živi.

Spraševal je: Klemen Košič