Prepoved prodaje nekaterih kmetijskih izdelkov, živil, lesa in gume na trgu EU in za izvoz

6. februar 2025

Evropska komisija je z novo uredbo določila sedem skupin kmetijskih proizvodov, ki morajo izvirati iz kmetijskih obdelovalnih površin na neizkrčenih oziroma nedegradiranih gozdnih območjih.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Cilj uredbe je spodbujanje nakupa, uporabe in porabe teh proizvodov, da bi EU zmanjšala svoj vpliv na krčenje in degradacijo gozdov po svetu. Uredba določa vzpostavitev informacijskega sistema z izjavami o potrebni skrbnosti, ki jih bodo morala podjetja predložiti.

Te izjave bodo dokazovale, da so izdelki, ki jih podjetja izvažajo ali nameravajo prodati na trgu EU, skladni z novimi pravili.

Evropska poraba nekaterih kmetijskih proizvodov iz uvoza iz tretjih držav pomembno prispeva h krčenju in degradaciji primarnih (tudi t. i. deževnih) gozdov, pri čemer je krčenje gozdov glavni dejavnik podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti.

EU k temu prispeva s porabo znatnega deleža proizvodov, povezanih s tem problemom, zato mora ukrepati.

Reševanje gozdov

Uredba EUDR  bo v celoti začela veljati 30. decembra 2025 za velika in srednja podjetja ter 30. junija 2026 za mala in mikro podjetja. Zagotovila bo, da proizvodi, ki jih porabijo državljani EU ali jih podjetja izvažajo iz EU, ne bodo prispevali h krčenju ali degradaciji gozdov.

S tem EU prispeva k zmanjšanju okoljskega odtisa svoje potrošnje in spodbuja nakup proizvodov iz trajnostnih dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, hkrati pa spodbuja obnovo gozdov.

Gozdovi so ključni za absorpcijo ogljika in so pomembni za biotsko raznovrstnost. Poleg tega so vir hrane, zdravil in dragocenega znanja ter življenjski prostor za domorodna ljudstva. Slaba drevesna pokritost in neustrezno upravljanje gozdov poslabšujeta podnebne spremembe ter povečujeta tveganje za gozdne požare, zoonotske bolezni in alergije.

Krčenje gozdov ni nov pojav, vendar je med letoma 2016 in 2022 svet izgubil skoraj 182 milijonov hektarjev gozdov, kar je pet odstotkov celotne svetovne gozdne površine.

Največ gozdov so v tem obdobju izgubile Rusija (35.837.000 hektarjev), ZDA (14.993.000 hektarjev) in Kanada (14.983.000 hektarjev), medtem ko je Brazilija zabeležila drugo največjo izgubo drevesne odeje na svetu (25.136.000 hektarjev).

Čeprav se trend krčenja postopoma upočasnjuje, se v svetu še vedno v povprečju izgubi 13 milijonov hektarjev gozdov na leto, kar je več kot površina šestih Slovenij oziroma približno 35.000 hektarjev na dan.

Definicije iz zakonodaje

Krčenje gozdov: spreminjanje gozdov v zemljišča za kmetijsko rabo, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne.

Gozd: zemljišče, ki obsega več kot 0,5 hektarja, na katerem rastejo drevesa, višja od pet metrov, z gostoto dreves, večjo od deset odstotkov, ali drevesa, ki lahko dosežejo ta prag v svojem naravnem okolju, razen zemljišč, ki so večinoma v kmetijski ali urbani rabi.

Degradacija gozdov: strukturne spremembe gozdnih površin v obliki spreminjanja primarnih gozdov ali gozdov, ki se naravno obnavljajo, v gozdne nasade ali druga gozdna zemljišča, in strukturne spremembe primarnih gozdov v zasajene gozdove. 

Vzroki za krčenje gozdov med letoma 2016 in 2022

Kateri proizvodi so zajeti v pravilih EU proti krčenju gozdov? 

Evropska unija je uvedla stroga pravila (prepoved prodaje) proti krčenju gozdov za naslednje proizvode in njihove derivate (popoln seznam končnih izdelkov iz surovin je naveden v Prilogi 1 uredbe).

Govedo: žive živali, njihovo meso in mesni izdelki, vključno s kožami. Kar 41 odstotkov krčenja gozdov po svetu in 80 odstotkov v Amazoniji je v celoti posledica proizvodnje govejega mesa. 

Oljna palma: orehi in jedrca, olje in oljne pogače ter drugi derivati. Vsako uro se skrči za okrog 300 nogometnih igrišč gozdnih zemljišč, da se naredi prostor za nasade palm. Približno 90 odstotkov svetovnih oljnih palm gojijo v Maleziji in Indoneziji. V EU se največ palmovega olja porabi kot biogorivo. Za palmovo olje ali derivate v kozmetiki pravila uredbe na veljajo.

Soja: zrna, olja, oljne pogače in drugi izdelki iz soje. Na svetovni ravni je soja odgovorna za približno 12 odstotkov krčenja gozdov. Približno 81 odstotkov soje se goji za krmo živine, predvsem piščancev, prašičev in krav molznic. Slovenija je med prvimi desetimi državami po uvozu sojinih izdelkov v EU, predvsem za krmo.

Kava: surova zrna, pražena in zmleta kava, tudi brezkofeinska, izdelki, ki vsebujejo kavne napitke. V zadnjih 20 letih je bilo na leto izgubljenih približno 130.000 hektarjev gozda zaradi krčenja gozdov za pridelavo kave. 

Kakav: od surovih zrn do čokoladnih izdelkov. Kakav je od leta 2000 povezan s 37,4-odstotnim krčenjem gozdov na Slonokoščeni obali in s 13,5-odstotnim v Gani. Državi proizvedeta skoraj dve tretjini svetovne ponudbe kakava. 

Les: od hlodov do lesenega pohištva, celuloze in knjig do papirja. Vsako leto v intenzivne nasade dreves spremenijo približno 2,5 milijona hektarjev zemlje. Podjetja, ki tržijo te izdelke, morajo dokazati, da njihovo blago ni pridobljeno s krčenjem gozdov.

Guma: od kavčuka do novih pnevmatik. 

Noben proizvod, naveden v Prilogi 1, ne sme povzročati krčenja gozdov, kar pomeni, da morajo vsi:

• izvirati s kmetijskih zemljišč, ki po 31. decembru 2020 niso bila izkrčena, 
• biti proizvedeni v skladu z ustrezno zakonodajo v državi proizvodnje,
• biti zajeti v izjavi o potrebni skrbnosti.

Kakšne so predvidene kazni kršenja uredbe EUDR?

Predvidene kazni za neskladnost z uredbo EUDR vključujejo najmanj štiri odstotke prihodkov gospodarskega subjekta ali trgovca iz prejšnjega poslovnega leta v celotni EU, zaplembo neskladnih izdelkov, zaplembo pridobljenih prihodkov, začasno izključitev iz javnih naročil ter začasno prepoved trgovanja ali prodaje ustreznega proizvoda.

Slovenski les in lesni izdelki

V Sloveniji že stoletja načrtno gospodarimo z gozdovi. Zavod za gozdove Slovenije v okviru javne gozdarske službe pripravlja 10-letne gozdnogospodarske načrte za 14 gozdnogospodarskih območij, ki vključujejo tako gozdove v državni lasti (20 odstotkov) kot tudi gozdove v zasebni lasti.

Gozdarski načrti se izdelujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer zagotavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaščito tal in vodnih virov ter drugih funkcij ekosistema. Zaradi tega s prodajo lesa in lesnih izdelkov nimamo težav.

Naši gozdovi so trajnostno upravljani, dolgoročna trajnost pa bo odvisna od prilagajanja na podnebne in druge okoljske spremembe.

Certificiranje trajnostnega upravljanja gozdov

	Certifikat PEFC je zagotovilo, da je izdelek narejen iz mate- rialov, ki prihajajo iz trajno- stno upravljanih gozdov.
	Certifikat FSC Certificiranje gozdov tako po shemi FSC kot tudi PEFC je sistem sledenja izvora izdel- ka od gozda do končnega po- trošnika. S tem se zagotovi, da nezakonito posekan les ne pride na trg. Za transparentnost gospodarjenja s certificiranimi gozdovi redno skrbijo neodvisni ocenjevalci. V Sloveniji so vse površine državnih gozdov certificirane, v letu 2022 jih je bilo za okrog 555.000 hektarjev.
	Kaj pa kava in čokolada/kakav? Oba izdelka imata lahko certifikat Fairtrade – pravična trgovina ali Rainforest Aliance, saj oba certifikacijska sistema v svoje standarde že uvajata zahteve uredbe EUDR.