Prehranska politika: zakaj jo potrebujemo in kaj od nje pričakujemo?

6. februar 2025

Jemo vsak dan, a kako pogosto se ustavimo in resnično razmislimo o tem, kaj damo na krožnik? V hitrem tempu vsakdana naše prehranske odločitve pogosto temeljijo na priročnosti, ceni in privlačnosti oglasov. Za vsakim obrokom pa se skriva zapletena mreža vplivov na naše zdravje, okolje in družbo kot celoto.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Police, ki se šibijo pod težo živil, polnih sladkorja, maščob in soli, a hranilno revnih, narekujejo prehrano, ki vodi v porast kroničnih bolezni, poglablja javnozdravstveno krizo in hkrati prispeva k podnebni krizi. In čeprav smo glede na rezultate anket Evropejci vse bolj pripravljeni sprejeti živila rastlinskega izvora in zmanjšati porabo živalskih proizvodov, ovir ne manjka. Najcenejše in najbolj oglaševane možnosti so še vedno najmanj trajnostne tako z vidika okolja kot zdravja.

Kmetijstvo je eden ključnih dejavnikov sprememb v okolju

Kmetijstvo, zlasti proizvodnja živil živalskega izvora, je eden ključnih dejavnikov podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja.

Rastlinske alternative, ki so boljše za planet in obogatijo našo prehrano, pa težko konkurirajo v sistemu, ki še vedno ne podpira trajnostnih prehranskih praks. Ali ob hamburgerju kdaj pomislimo na toplogredne pline, ki so nastali na poti od pašnika do vilic, ali na vire, ki so bili za to porabljeni?

Kako se odločamo za nakup živil in zakaj je to pomembno?

Marsikdo se je zaradi visokih življenjskih stroškov pri nakupu živil primoran odločati le na podlagi cene, medtem ko zdravje in trajnost ostajata v ozadju. Potrošniki smo tudi žrtve zavajanja proizvajalcev s trditvami, kot so »bogato z vitamini«, »vir kalcija«, krepi imunski sistem«, ki izdelke predstavljajo enostransko in pristransko. Proizvajalci z njimi spodbujajo nepremišljene izbire.

Na ustrezno regulacijo tovrstnih trditev čakamo že 16 let, zato smo skupaj z Evropsko potrošniško organizacijo ponovno pozvali Evropsko komisijo, da je čas za določitev prehranskih profilov živil, ki lahko imajo prehranske in zdravstvene trditve.

Vlade, podjetja in oblikovalci politik morajo odigrati pomembno vlogo pri ustvarjanju okolja, v katerem je trajnostna in zdrava izbira najlažja in cenovno najugodnejša.

Potrebne so sistemske spremembe

Potrebne so sistemske spremembe, od jasnega označevanja živil do spodbujanja proizvodnje rastlinskih in trajnostno pridelanih izdelkov. Nikoli doslej vloga SKP pri oblikovanju bolj zdravih, trajnostnih in cenovno dostopnih prehranskih sistemov ni bila tako pomembna.

Živila rastlinskega izvora so pomemben del rešitve. Zato smo skupaj z več kot 130 organizacijami, ki zastopajo interese kmetov, potrošnikov, zdravstva, zagovornike dobrega počutja živali in okoljevarstvenike, pozvali evropskega komisarja za kmetijstvo in prehrano, da do leta 2026 pripravi akcijski načrt EU za živila rastlinskega izvora. Prav tako je bistveno zagotoviti pošteno in pregledno verigo preskrbe s hrano.

Morda se zdi trditev, da z našo izbiro živil vplivamo ne le na naše zdravje, ampak tudi na naš planet in prihodnost generacij, ki prihajajo za nami, obremenjujoča, a je žal resnična. Naj vaših prehranskih in drugih izbir ne narekujejo oglasi, popusti, privlačna embalaža ali zavajajoče trditve.

Odločajte se premišljeno in odgovorno – pri tem vam je lahko v pomoč tudi brezplačna aplikacija Veš, kaj ješ, ki bo v kratkem nadgrajena z znakom za ekološka živila. Kupujte kakovostno in predvsem tisto, kar potrebujete. Manj je več – za vaše zdravje in naš planet!