Pozor: tudi pri plačilu s Petrolovo kartico lahko plačate »quasi-cash« nadomestilo – celo za polnjenje Urbane

3. julij 2026

Plačilne kartice

Foto: 24K-Production / Shutterstock.com

Doslej smo na »quasi-cash« nadomestila opozarjali predvsem v povezavi z bankami in nakazili (oziroma t. i. top-up) neobankam. Na nas pa se je tokrat obrnil potrošnik, ki mu je nadomestilo zaračunal Petrol – in to za polnjenje kartice mestnega javnega prevoza.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kaj so »quasi-cash« transakcije – in zakaj so za potrošnika nepregledne?

Izraz »quasi-cash« (kvazigotovina) označuje kartične transakcije, ki jih plačilne sheme, kot sta Visa in Mastercard, obravnavajo kot gotovinski ekvivalent.

Sem tipično sodijo dvigi gotovine, nakup žetonov v igralnicah, menjava valut, nakup kriptovalut ter polnitve elektronskih denarnic in predplačniških kartic. Take transakcije so v kartičnih sistemih označene s posebnimi kodami dejavnosti trgovca in praviloma obremenjene z višjimi nadomestili kot običajni nakupi.

Ključni problem je, da potrošnik vnaprej sploh ne more vedeti, katera transakcija oziroma kateri trgovec »nosi« kodo za quasi-cash. Razvrstitev je namreč odvisna od kode dejavnosti (MCC), ki je dodeljena trgovcu, vanjo potrošnik nima vpogleda in je ob plačilu ne vidi.

Kot smo na ZPS že opozarjali, od povprečnega potrošnika ni realno pričakovati, da bo pri ponudnikih preverjal, pod katero kodo so vodeni v kartičnih sistemih – gre za tehnično specifiko, ki je poznana banki, ne pa potrošniku.

Posledično potrošnik za dodatni strošek pogosto izve šele po opravljeni transakciji; v nekaterih primerih se nadomestilo poknjiži celo nekaj dni kasneje. V vmesnem času lahko nič hudega sluteč opravi več tovrstnih plačil in šele naknadno ugotovi, da so bila vsa obremenjena z dodatnim nadomestilom. Prav ta odsotnost jasne in vnaprejšnje informacije je najbolj sporna z vidika varstva potrošnikov in transparentnosti.

Polnitev Urbane, ki je zaradi »quasi-cash« nadomestila stala dvakrat več

Potrošnik nas je opozoril, da mu je bilo ob polnitvi kartice Urbana prek kartice Petrol Pay Loyalty naknadno zaračunano dodatno »quasi-cash« nadomestilo.

Petrol je transakcijo obravnaval kot »nakup dobroimetja za druge plačilne instrumente ali e-denarnice« in zanjo uporabil tarifo za »quasi-cash« transakcije.

V praksi to pomeni, da polnitev kartice javnega potniškega prometa – torej plačilo za povsem vsakdanjo storitev – ni bila obračunana kot običajen nakup, temveč kot gotovinski ekvivalent, obremenjen z dodatnim stroškom. Ker so tovrstna plačila lahko nizke vrednosti, nadomestilo hitro doseže ali celo preseže vrednost same polnitve.

Zakaj je ta praksa problematična?

Z vidika varstva potrošnikov primer odpira več vprašanj.

Poleg že opisane nepreglednosti je sporna tudi sorazmernost: nadomestilo, ki lahko doseže ali celo preseže vrednost osnovne transakcije, se težko usklajuje z načeli poštenega poslovanja. Odpira se vprašanje, ali gre morda za nepošten pogodbeni pogoj ali nepošteno poslovno prakso.

Zakonodaja o varstvu potrošnikov in o plačilnih storitvah namreč od ponudnikov zahteva jasno, pregledno in nedvoumno predstavitev stroškov, potrošnik pa mora imeti možnost, da vnaprej razumno predvidi, kaj ga bo posamezna storitev stala.

Pri bankah na odgovor čakamo že dve leti

Problematika »quasi-cash« nadomestil v Sloveniji ni nova. V zadnjih dveh letih smo jo večkrat obravnavali in nanjo javno opozarjali – doslej predvsem v zvezi z bankami. NLB je nadomestilo za tovrstne transakcije z debetnimi karticami (denimo pri nakazilih oziroma polnitvah računov pri neobankah, kot sta Revolut in N26) uvedla 1. julija 2024, od 1. januarja 2026 pa ga za plačila tudi z debetnimi karticami zaračunava tudi OTP.

Dokončno stališče Banke Slovenije, na katero so se obrnili številni potrošniki in tudi ZPS, še čakamo.

Da ne gre za obroben pojav, kažejo tudi podatki: Revolut je (po njihovih podatkih) v letu 2025 v Sloveniji uporabljalo že več kot 180.000 ljudi in tudi sicer skupno število računov pri tujih neobankah strmo narašča – FURS je tako samo v letu 2024 prejel skoraj 450.000 poročil o tujih računih, 56 % več kot leto prej. Petrolov primer medtem kaže, da se krog izdajateljev, ki posežejo po tovrstnem nadomestilu, širi tudi izven bančnega sektorja.

Kaj lahko storijo potrošniki?

Če ste ob polnitvi kartice, denarnice ali pri podobni transakciji opazili nepričakovano »quasi-cash« nadomestilo, vam priporočamo, da od ponudnika pisno zahtevate obrazložitev razvrstitve in podlage v ceniku ter shranite dokumentacijo (potrdila, izpiske, dopisovanje).

Preverite pritožbene postopke izdajatelja in jim sledite – navadno so ti dvostopenjski, poleg tega pa imate na voljo tudi izvensodno reševanje sporov. Pritožbo lahko naslovite tudi na Banko Slovenije.

Pogosta vprašanja

Kaj je »quasi-cash« oziroma kvazigotovinska transakcija?

To je kartična transakcija, ki jo plačilne sheme (Visa, Mastercard) obravnavajo kot gotovinski ekvivalent – na primer dvig gotovine, menjava valut, nakup kriptovalut ter polnitev denarnic in predplačniških kartic. Take transakcije nosijo posebne kode dejavnosti (MCC) in so pogosto dodatno obremenjene.

Kaj je Petrol Pay Loyalty?

Petrol Pay Loyalty je plačilna kartica zvestobe Petrol kluba, ki jo je Petrol predstavil septembra 2025 kot naslednico dotedanje plačilne kartice Petrol kluba. Trži jo kot prvo nebančno plačilno kartico Visa zvestobe v regiji – izdaja jo torej Petrol, ne banka. Gre za kartico Visa z odlogom plačila (ne za predplačniško denarnico), ki je sprejeta povsod, kjer sprejemajo Visa – v trgovinah, restavracijah, na spletu in v tujini. Nakupi na Petrolovih prodajnih mestih se pretvarjajo v Zlate točke, ki prinašajo popuste, kartico pa uporabnik upravlja prek aplikacije Petrol GO in omogoča brezstično ter mobilno plačevanje. Letna naročnina znaša 8,52 €.

Zakaj je Petrol polnitev Urbane obračunal kot »quasi-cash«?

Petrol je polnitev prek storitve Petrol Pay Loyalty obravnaval kot »nakup dobroimetja za druge plačilne instrumente ali e-denarnice« in zanjo uporabil tarifo za quasi-cash transakcije, čeprav gre za polnitev kartice javnega potniškega prometa.

Koliko znaša Petrolovo »quasi-cash« nadomestilo?

Po ceniku znaša nadomestilo za quasi-cash transakcijo 1,5% od zneska, vendar najmanj 2 € in največ 150 €. Pri polnitvi Urbane v vrednosti 2 € to pomeni, da je skupni strošek znašal 4 € – torej dvakratnik osnovne transakcije.

Kako se lahko izognem temu nadomestilu?

Ker je razvrstitev odvisna od kode trgovca (MCC), je potrošnik vnaprej praviloma ne more preveriti. Zmanjšate jo lahko z uporabo alternativnih načinov plačila oziroma polnitve, pred plačilom pa preverite aktualni cenik ponudnika.

Kam se lahko pritožim?

Najprej pri samem ponudniku (postopek je običajno dvostopenjski), v primeru nestrinjanja z odločitvijo ponudnika pa lahko nadaljujete tudi prek izvensodnega reševanja sporov. Pri plačilnih storitvah lahko pritožbo naslovite tudi na Banko Slovenije.