Ponaredki: v Sloveniji lani zaseženih več kot 700.000 predmetov
26. september 2019
Carinski organi EU so leta 2018 prestregli ponarejeno in potencialno nevarno blago v vrednosti skoraj 740 milijonov evrov. Število zaseženih pošiljk je naraslo s 57.433 leta 2017 na 69.354 leta 2018, čeprav se je skupna količina zaseženih izdelkov v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala. V letu 2018 je bilo zaseženih skoraj 27 milijonov izdelkov, ki so kršili pravice intelektualne lastnine. Slovenski organi so leta 2018 obravnavali 436 primerov in zasegli 722.437 predmetov, medtem ko so leto poprej obravnavali 747 primerov in zasegli 197.011 predmetov.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Glavna kategorija zaseženih izdelkov so bile cigarete, ki so predstavljale 15 % celotne količine zaseženih izdelkov. Sledile so jim igrače (14 %), embalažni material (9 %), etikete, oznake in nalepke (9 %) ter oblačila (8 %). Izdelki za vsakodnevno osebno uporabo v gospodinjstvu, kot so izdelki za nego telesa, zdravila, igrače in električni gospodinjski aparati, so predstavljali skoraj 37 % skupnega števila zaseženih izdelkov.
Glavna država izvora za blago, ki krši pravice intelektualne lastnine, je bila tudi tokrat Kitajska, za ponarejene alkoholne pijače Severna Makedonija, za druge pijače, parfume in kozmetiko pa Turčija. Carinske uprave EU so odkrile večje število ponarejenih ur, prenosnih telefonov in dodatkov, kartuš in tonerjev za tiskalnike, CD-jev/DVD-jev ter etiket, oznak in nalepk iz Hongkonga (Kitajska). Glavna država izvora za računalniško opremo je bila Indija, za cigarete Kambodža, za embalažni material pa Bosna in Hercegovina.
Komisija je leta 2017 sprejela celovit sveženj ukrepov za nadaljnje izboljšanje uporabe in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter učinkovitejši boj proti ponarejanju in piratstvu. Leta 2018 pa je pripravila nov carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine za obdobje 2018–2022, ki so ga zdaj potrdile države EU.
Kazni Drugače pa je s poštnimi pošiljkami. Slednje so lahko predmet carinskega nadzora ne glede na vrednost oziroma količino. Če carinik sumi, da gre za ponaredke, lahko blago začasno zadrži in uvede postopek za ugotovitev narave blaga. Če carinski organ sumi, da blago krši pravice intelektualne lastnine, le-to začasno zadrži, o čemer obvesti deklaranta (domnevnega kršitelja) in imetnika pravic. Nadaljnji postopek je odvisen od deklaranta. Če se ta strinja s tem, da gre blago v uničenje (ker gre za ponaredke), se le-to uniči pod carinskim nadzorom na stroške imetnika pravice, sicer pa mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene. |
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.