Peleti: najprej cena, nato ekologija

31. maj 2017

Čeprav ravnokar doživljamo prve vroče dneve in je nova kurilna sezona na videz še precej oddaljena, pa se nekatera gospodinjstva nanjo že resno pripravljajo. Kot običajno, bomo tudi v letošnji jeseni o lesnih peletih napisali nekaj več konkretnih stvari, o nekaterih smo vas pred časom spraševali tudi v spletni anketi.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Na naša vprašanja je odgovarjalo skoraj 900 potrošnikov, nekateri ankete niso izpolnili do konca, spet drugi pri ogrevanju ne uporabljajo peletov. Vzorec, ki ga obravnavamo, tako pokriva približno 450 odgovorov. Med njimi je največ, 86 odstotkov takšnih, ki s peleti kurijo v peči za centralno ogrevanje oziroma jih uporabljajo za ogrevanje celotnega stanovanja ali hiše. Ostali pelete uporabljajo v kaminu oziroma kaminski peči.

Skoraj tri četrtine sodelujočih v anketi se je za pelete odločilo, ker pomenijo poceni vir za ogrevanje, več kot 15 odstotkov pa je takšnih, ki so v peletih zaznali ekološko kurivo. Preostalim je všeč preprosto rokovanje in regulacija, le nekaj pa je takšnih, ki so na ogrevanje s peleti prešli zato, ker živijo blizu dobavitelja.

V pretekli kurilni sezoni sta dve tretjini sodelujočih uporabljali pelete iz najvišjega kakovostnega razreda (A1), četrtina pa iz kakovostnega razreda A2. Zanimiv je dokaj visok delež sodelujočih, ki ne vedo, kako kakovostne pelete so kurili (8 odstotkov), razveseljujoče pa je, da le redki kurijo s peleti iz najmanj kakovostnega (a še priznanega) razreda B.

Za razliko od Avstrije in deloma tudi Skandinavije, kjer večina gospodinjstev pelete kupuje v razsutem stanju (pripeljejo jim jih s cisterno), pa v Sloveniji še vedno prevladuje nakup peletov v vrečah. Kar 64 odstotkov se jih odloča za nakup posamičnih 15-kilogramskih vreč, tretjina pa jih kupuje na paleti, okvirno težki približno eno tono. V povprečni sezoni slovenska gospodinjstva porabijo med 3 in 5 ton peletov (45 %), oziroma med 1 in 3 tonami (29 %), le 13 % pa pokuri več kot 5 ton peletov. Tisti, ki pokurijo manj kot 1 tono peletov, jih najverjetneje uporabljajo v kaminih.

Največkrat pelete kupujejo jeseni (44 %), a tudi spomladi, v maju in juniju (25 %). Približno petina pelete kupuje sproti, med sezono, ko jih zmanjka – kar je lahko kritično, če je zima zelo hladna, saj se v takšnem primeru rado zgodi, da jih dobavitelji nimajo dovolj na zalogi. Ob ceni in kakovostnem razredu kupce manj zanimajo bližina prodajalca, še najmanj pa država izvora peletov.

Na kaj je treba biti pozoren ob nakupu peletov
Manj kakovostne pelete boste morda spoznali že na prvi pogled (zlomljeni peleti, veliko prahu), obstaja pa tudi nekaj drugih načinov, kako ločiti slabe od kakovostnejših izdelkov.

Označevanje

• zelo pomembno: skupni kakovostni razred (A1, A2 ali B), po možnosti s certifikatom En Plus, ostanek pepela in poreklo surovine;
• pomembno: vsebnost vode (več kot 10 % je neustrezno), gostota nasutja, mehanska obstojnost, izdelovalec, distributer;
• manj pomembno/nepomembno: energijska vrednost.

Certifikati
Praktično enakovredna mednarodna certifiikata sta DIN plus in En Plus. V Sloveniji Gozdarski inštitut podeljuje certifikat S4Q. Izdelovalci, katerih peleti ustrezajo označeni certifikatni shemi, se seveda zavežejo, da jo bodo spoštovali, lažje jih je tudi nadzirati. Žal pa veliko peletov, ki so naprodaj pri nas, sploh nima kakršnega koli certifikata, kar pomeni, da pogosto kupujemo mačka v žaklju ...

Projekt Čisti peleti sofinancira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad