Osnovne značilnosti kolektivne odškodninske tožbe

20. junij 2022

Kolektivna odškodninska tožba je tožba, s katero organizacija v korist oškodovanih potrošnikov zahteva povrnitev škode oz. nadomestilo za prikrajšanje, ki je posledica množičnega oškodovanja potrošnikov. Tožeča stranka je lahko le organizacija, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje (reprezentativnost). Posamezni potrošniki niso stranke sodnega postopka.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Če sodišče zavrne tožbeni zahtevek, potrošniki ne nosijo nobenih stroškov postopka.

Ker pravnomočna sodba učinkuje za oškodovane potrošnike (pozitivno ali negativno), zakon določa dva sistema postopka, vključitveni ali izključitveni, da se potrošniku zagotovi možnost izbire, ali želi biti vključen v zavezujoč učinek sodbe ali ne.

Sistem vključitve pomeni, da se sodba nanaša zgolj na potrošnike, ki se na podlagi izrecnega poziva s posebno izjavo vključijo v skupino oškodovanih potrošnikov (postanejo člani skupine).

Sistem izključitve pa pomeni, da sodba učinkuje za vse oškodovane potrošnike, razen za tiste, ki so na poseben poziv izjavili, da ne želijo biti vključeni v kolektivni postopek.

Potrošniki, ki se ne vključijo v skupino oziroma izjavijo, da ne želijo biti vključeni, lahko svojo pravico zahtevati povrnitev škode uveljavljajo v individualnih sodnih postopkih.

Če sodišče ugodi zahtevku za povrnitev oškodovanja, postopek razdelitve prisojene odškodnine posameznim potrošnikom izvede notar - upravitelj kolektivne odškodnine, ki ga določi sodišče. Upravitelj v skladu s sodbo in sistemom vključitve ali izključitve pripravi seznam oškodovancev in načrt delitve odškodnine.

Za uvrstitev na seznam morajo oškodovani potrošniki predložiti ustrezne dokaze, kot jih določi sodišče v sodbi. Pred razdelitvijo odškodnine pa se iz odškodnine skladno s sodbo poravnajo stroški upravitelja odškodnine in nagrada odvetnika za zastopanje.