Oglaševanje na družbenih omrežjih: tretjina uporabnikov ne prepozna plačane vsebine

10. oktober 2018

Prevare in nepoštene prakse

Evropska Komisija je objavila raziskavo, ki opozarja na problematiko oglaševanja na spletnih družbenih omrežjih. V raziskavi so identificirali nepošteno, prikrito in zavajajoče oglaševanje na družbenih omrežjih, ki ga uporabniki pogostokrat sploh ne prepoznajo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Tretjina udeležencev (33-36%) ni prepoznala plačanih vsebin (native ad) kot oglas, ne glede na to, ali je bila ta vsebina označena kot oglas, ali tega podatka ni bilo na voljo. Le v primeru, če je bila ta vsebina eksplicitno označena kot `oglas´, se je stopnja prepoznave zvišala (največ pri potrošnikih na Finskem, za 13%). Plačane vsebine skušajo čim bolj posnemati vsebino, ki jo ustvarjajo uporabniki družbenih omrežij, oglaševalci pa pogostokrat manipulirajo z `všečki´, ogledi, sledilci in številom delitev vsebin.

Kar dve tretjini sodelujočih je bilo zavedenih s pogosto prakso Facebooka, ki prikazuje `všečke´ prijateljev ob izdelkih, ki so v resnici drugačni od teh, ki so bili FB prijatelju ali prijateljici zares všeč. 66% udeležencev je napačno razumelo na kateri izdelek se prijateljev `všeček´ nanaša in so se posledično napačno odzvali tudi na oglas in izdelek.

43.6% obiska družbenih omrežij prek brskalnikov (v EU, Norveški in Islandiji) zabeleži Facebook, YouTube 28.6%, Twitter 4.3% in Instagram 2.5%. V podatkih ni zajet obisk prek mobilnih aplikacij.

V okviru raziskave so pogostokrat odkrili nedovoljeno poslovno prakso kot so lažne nagradne igre, lažna ponudba ali oglaševalski prijemi kot npr. lažno `omejeno število izdelkov´. Věra Jourová, komisarka za pravosodje varstvo potrošnikov in enakost spolov: "Nekatere tehnike oglaševanja, ki smo jih odkrili, so nepoštene in zavajajoče, v realnem svetu takšne prakse ne dopuščamo. Rezultate analize bom predstavila nacionalnim nadzornim organom. Na spletu, ali v realnem svetu, ponudniki ne smejo zavajati potrošnikov na nepošten način."

Prikrito in zavajajoče oglaševanje na spletnih družbenih omrežjih je velik problem in izziv tudi v Sloveniji, tega izziva pa bi se aktivneje morali lotiti pristojni državni organi - Inšpektorat za kulturo in medije in Tržni inšpektorat.