Odslej brez izogibanja obveznim vpoklicem?

30. januar 2020

Ob dizelski aferi smo se med drugim spraševali, ali bi se lahko zgodilo, da lastnikom avtomobilov, ki se ne bi odzvali obveznemu vpoklicu, ne bi več podaljšali veljavnosti prometnega dovoljenja in torej avtomobilov ne bi več smeli registrirati. Dosedanja zakonodaja tega ni predvidevala, a od 1. februarja 2020 bo začela veljati določba 12. člena prenovljenega Zakona o motornih vozilih, ki v primeru, da je vpoklic izveden zaradi resne nevarnosti za cestni promet, okolje ali zdravje, onemogoča podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja. Dobro namerna poteza zakonodajalca lahko v sebi skriva tudi nekaj pasti.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Avtomobilske tovarne vpoklice zaradi najrazličnejših vzrokov objavljajo tako rekoč iz dneva v dan, a le nekaj je takšnih, ki ustrezajo pogojem, navedenim v Zakonu o motornih vozilih. V takšnih primerih je moral zastopnik že zdaj pri Ministrstvu za infrastrukturo pridobiti podatke o lastnikih vozil in jih na ustrezen način obvestiti o vpoklicu zaradi resne nevarnosti za cestni promet, okolje ali zdravje. Kljub temu se je v preteklosti izkazalo, da je dobršen del (tudi več kot tretjina) lastnikov vpoklic ignoriral in se nanj niso odzvali, kar je seveda pomenilo, da je bil avtomobil na cesti potencialno nevaren – ob morebitni prodaji je bil nevede v nevarnosti novi lastnik.

Zveza potrošnikov Slovenije je že do zdaj svetovala, da tisti lastniki, ki svojih avtomobilov ne servisirajo na pooblaščenih servisih, vsaj enkrat na leto preverijo, ali je za njihov avtomobil objavljen kakšen vpoklic – tudi takšen, ki morda ne pomeni neposredne nevarnosti, a lahko povzroči nepotrebne nevšečnosti. Tovrstne, manjše ugotovljene napake serviserji običajno odpravijo med rednimi servisi, žal pa smo ugotovili, da nepooblaščenim serviserjem dostop do baze podatkov pogosto ni omogočen.

Pri vpoklicih zaradi neposredne nevarnosti lahko pride do težave tudi v primeru, ko novi lastnik iz takšnega ali drugačnega razloga avtomobila ni prepisal nase (obvestilo je poslano staremu lastniku) ali pa je avtomobil uvožen in se prejšnji lastnik vpoklicu ni odzval. A tudi dizelska afera je razkrila možno slabo stran vpoklicev, in sicer bi lahko po popravilu prišlo do tehničnih težav, za katere pa potrošnik zelo težko dokaže, da so povezane s servisnim ukrepom zaradi vpoklica. Nekaj primerov, ko se Volkswagen kljub drugačnim zagotovilom, ni ustrezno odzval in je potrošnikom zaračunaval popravila okvar, ki so se bolj množično začele pojavljati po vpoklicu, smo reševali tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije in marsikateri potrošnik je težavo uspel rešiti šele po uradni pritožbi in sklicevanju na obljubo Volkswagna, da bo tovrstne težave reševal pozitivno za potrošnika.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato opozarjamo, da ima ukrep iz Zakona o motornih vozilih lahko tudi negativne posledice in Ministrstvo za infrastrukturo pozivamo, da ustrezno zaščiti potrošnike in čimprej zagotovi vsaj naslednje ukrepe:

• Potrošnikom mora biti na voljo javen in preprost dostop do podatkov o vseh vpoklicih, tudi tistih, ki ne pomenijo neposredne nevarnosti za cestni promet, okolje ali zdravje.
• Ob uvozu avtomobilov bi morali ob preverjanju skladnosti preveriti tudi, ali je dotični avtomobil vpoklican. Nikakor se ne moremo strinjati s tem, da to kupcu povedo šele ob registraciji, saj je vmes že moral čakati na številne postopke in bi vse skupaj uvoz samo zapletlo in podaljšalo.
• Proizvajalec mora zagotoviti, da zaradi vpoklica ne bo prihajalo do težav z delovanjem avtomobila. Poskrbeti je treba za ustrezen nadzor in ukrepati, ko bi po vpoklicu zaznali večje število enakih tehničnih težav.
• V pojasnilu glede postopka vpoklica vozil in neizvedenih popravljanjih ukrepih na vozilih po 1. februarju 2020 je navedeno, da se obvestila Ministrstvu za infrastrukturo pošiljajo po elektronski pošti. Takšen način lahko privede do zamika med opravljenim vpoklicem in obvestilom, kar bi lahko onemogočilo registracijo tudi lastnikom, ki so servisni pregled ravnokar opravili. Ministrstvo je dolžno zagotoviti, da je prenos podatkov (informacija o izvedenih ukrepih) hiter in učinkovit in da se ta informacija po možnosti samodejno popravi v registru motornih vozil (MRVL).

Dopolnitev informacije, 26. 2. 2020 Prejeli smo odgovor Ministrstva za infrastrukturo. Objavljamo ga v celoti.