Končno začetek merjenja porabe goriva po novem protokolu

1. september 2017

Po večletnem izkoriščanju zastarelega in s strani avtomobilskih tovarn dodobra izkoriščanega protokola merjenja porabe goriva in izpustov CO2 je vendarle napočil dan, ko se protokol NEDC (New European Driving Cycle) poslavlja, namesto njega pa bodo morali meritve opravljati po sodobnim časom bolj(e) prilagojenemu protokolu WLTP (Worldwide Light vehicles Protocol). Zamenjava protokola sama zase seveda ne pomeni konca navajanja preveč optimističnih vrednosti, še posebej na dolgi rok, a zagotovo bo v laboratorijih izmerjeno porabo goriva približala realni.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Uvajanje WLTP poteka v dveh fazah. Letošnjega 1. septembra bodo morale avtomobilske tovarne meritve po novem protokolu izvesti za nove, prvič homologirane avtomobile, po enem letu, torej od 1. septembra 2018 naprej, pa bodo obvezne za vse avtomobile. Čisto dokončno bo v vseh materialih, na prodajnih mestih, spletnih straneh in podobno, rezultat meritev po novem protokolu starega najverjetneje izrinil ob koncu leta 2018.

V vmesnem obdobju bodo vrednosti porabe goriva in izpustov CO2 še vedno lahko označene po dosedanjem protokolu, pri čemer jo bodo za nove avtomobile preračunali po posebni formuli. Zelo verjetno je, da bodo nekatere avtomobilske tovarne objavljale obe vrednosti, kar bi lahko pripeljalo do določenih dvomov pri potrošnikih, zato bo zelo pomembno jasno označevanje. Stare vrednosti izpustov bodo najkasneje do konca leta 2018 uporabljali tudi v nekaterih državah (tudi Sloveniji) za preračun davščin, ki so odvisne od porabe goriva oziroma izpustov CO2.

Na splošno bo uradna poraba goriva in izpustov CO2, izmerjenih po novem protokolu, višja od tiste, izmerjene po starem. Po protokolu NEDC so meritve izvajali pri dokaj nizki hitrosti, s počasnimi in nerealnimi pospeševanji in zaviranji, sama meritev je bila sorazmerno kratka, pri njej so bile določene točke prestavljanja v višjo prestavo.

Pri novi meritvi, ki je občutno daljša, je pospeševanje in zmanjševanje hitrosti bolj prilagojeno realnim razmeram, najvišja hitrost doseže 130 km/h, med simulacijo mestne vožnje pa je manj stanja na mestu, kjer so avtomobilske tovarne s pridom uporabile tehnologijo ustavi/spelji. Podobnih prilagoditev merilnemu ciklu je bilo pri starem standardu še več, tudi če odštejemo sivo prakso odstranjevanja nekaterih ključnih delov avtomobila, prelepljanje odprtin in podobno. Zdaj bodo morali avtomobili zadostiti različnim načinom vožnje in jih bo težje `pripraviti´ zgolj za testni cikel.

Z novim protokolom se spreminjanje načina merjenja izpustov osebnih avtomobilov še ne zaključi, saj lahko kmalu pričakujemo prve uradne meritve izpustov v realnem prometu (RDE – Real Driving Emissions), ki pa so bolj povezane s preverjanjem izpustov dušikovih oksidov. Potrošniške organizacije si poleg tega prizadevamo za uveljavitev strogega nadzora in ustrezne kaznovalne politike v primeru, ko bi se izkazalo, da avtomobilska tovarna skuša goljufati pri laboratorijskem merjenju izpustov. Le na ta način bomo lahko dosegli večji napredek pri kakovosti zraka, ki je v zadnjih letih izpuhtel v nič zaradi številnih bolj ali manj zakonitih mahinacij avtomobilskih tovarn.