Kavcijski sistem je Slovencem blizu

13. december 2022

Trajnostna potrošnja Odpadki in embalaža
Kavcijski sistem je Slovencem blizu

Ob koncu novembra smo pripravili anketo o kavcijskem sistemu, na katero je odgovorilo več kot 1200 potrošnikov. Anketa je bila objavljena na spletu, zato ni reprezentativna, a vseeno so njeni izsledki zanimivi za vse odločevalce, ki so povezani z vzpostavitvijo kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Pri tem naj poudarimo, da kavcijski sistem v Sloveniji že poznamo, in sicer predvsem za vračljivo stekleno embalažo, v novi sistem pa bi bila vključena velika večina embalaže za pijače, razen tiste, v katero je mogoče spraviti več kot tri litre, izjema bi bile tudi pijače z visoko vrednostjo alkohola.

Glavne ugotovitve ankete o kavcijskem sistemu

Na splošno je očitno, da je kavcijski sistem zaželen.

  • 81 odstotkov sodelujočih v anketi bi ga zagotovo uporabljalo;
  • 14 odstotkov bi ga zelo verjetno uporabljalo.

Jasno je izražena želja, da so vključene plastenke in povratne steklenice, a tudi nepovratne steklenice in pločevinke, dobra polovica sodelujočih bi v sistem vključila tudi sestavljen karton (tetrapak).

Potrošnikom je všeč ideja, da bi bile zbirne točke organizirane tudi v bližini naselij, glede cene kavcije pa si niso zelo enotni, enako velja za razlikovanje kavcije pri povratni in nepovratni embalaži. Iz odgovorov in komentarjev smo razbrali, da marsikdo ne razume razlike med kavcijskim sistemom in splošnim sistemom zbiranja.

favicon Preberite več: Embalaža je težava - kaj naj naredimo z njo?

Pomisleki neodločenih in tistih, ki so proti

Le približno 1 odstotek vprašanih zagotovo ne bo sodelovalo v kavcijskem sistemu. Največkrat so svojo odločitev obrazložili z dejstvom, da že danes reciklirajo embalažo na ekoloških otokih, želijo si, da bi bilo za embalažo poskrbljeno na drug način in da ne bi smeli obremenjevati potrošnikov z vzpostavitvijo novega sistema zbiranja embalaže.

Prav tako se jih 1 odstotek ni znalo opredeliti glede kavcijskega sistema, med komentarji pa smo zaznali, da se jim ne zdi učinkovita rešitev, nekateri nimajo prostora za shranjevanje embalaže, spet drugi pa bi embalažo, razen steklene, kar prepovedal.

Tip embalaže za kavcijski sistem

  • 95 odstotkov sodelujočih, ki bi sodelovali v kavcijskem sistemu, bi vanj vključilo povratne steklenice;
  • 94 odstotkov jih je odgovorilo, da bi vključili tudi plastenke;
  • 86 odstotkov bi jih vključilo nepovratne steklenice;
  • 85 odstotkov bi jih vključilo pločevinke;
  • 51 odstotkov bi jih vključilo tudi sestavljene kartone oziroma tetrapak.

Pri tem je treba dodati, da je nepovratnih steklenicah in pločevinkah v resnici že danes mogoče poskrbeti za visok delež reciklaže – vsekakor precej višji kot pri plastenkah. Zanimivo je, da bi 51 odstotkov vprašanih v kavcijski sistem vključilo tudi sestavljene kartone oziroma tetrapak, ki v zasnovi kavcijskega sistema trenutno ni udeležen.

Pričakovana višina kavcije precej različna

Najbolj raznolike odgovore smo prejeli pri vprašanju glede višine kavcije. Najprej velja omeniti odgovore, ki so jih sodelujoči podali pod rubriko Drugo.

Med idejami je namreč različna višina kavcije glede na tip embalaže, prav tako pa je zanimiva tudi pobuda, naj bo višina kavcije primerljiva s tujino.

No, med komentarji vprašani večkrat omenjajo kavcijo v višini pol evra, a v resnici jih le dobra desetina meni, da bi morala biti višja od četrt evra, 15 odstotkov pa bi bilo zadovoljnih s kavcijo, enako ali nižjo od desetih centov.

Različna kavcija za različno embalažo? Nja.

S kavcijskim sistemom bi lahko država vzpodbujala nakup pijače v okolju bolj prijazni embalaži. Zato smo v anketi povprašali, ali se strinjajo, da bi bila kavcija za nevračljivo embalažo (ki gre v uničenje oziroma reciklažo) višja od tiste za vračljivo embalažo.

  • Približno tretjina jih je odgovorila, da bi morala biti razlika najmanj deset centov.
  • Približno tretjina je izbrala odgovor, da naj bo kavcija enaka ne glede na tip embalaže.
  • 9 odstotkov se celo strinja s tem, da bi bila kavcija za nevračljivo embalažo nižja od tiste za vračljivo.

Vračanje embalaže v trgovinah – in blizu potrošnikov

Za vračilo kavcije bo treba embalažo tudi vrniti.

  • 90 odstotkov vprašanih se strinja, da bi vračilne točke (avtomate) morali postaviti v velikih trgovinah.
  • 68 odstotkov vprašanih bi jih namestilo v manjše trgovine.
  • Skoraj 65 odstotkov vprašanih podpira idejo o vračilnih točkah v bližini naselij, podobnim sedanjim ekološkim otokom.

Zadnji odgovor je še posebej zanimiv, saj se ideja o vračilnih točkah v načrtih za vzpostavitev kavcijskega sistema do zdaj še ni pojavila.

Pri drugih predlaganih prostorih za vračilno točko so deleži odgovorov naslednji:

  • 55 odstotkov za bencinske servise (v katerih prodajajo pijačo),
  • 40 odstotkov meni, da bi na morali embalažo sprejemati na prireditvah,
  • 23 odstotkov pa jih je odgovorilo, da tudi v gostinstvu in turizmu.

Za petino pomembno, da denar pride na TRR

Ob vračilu kavcije je najbolj uveljavljen sistem izdaje dobropisa, ki ga je mogoče porabiti v določeni ali različnih trgovinah. Ponekod obstaja tudi možnost vračila denarja, kar pa zahteva precej dela z vzdrževanjem, saj mora biti v avtomatu dovolj drobiža.

Kot eno od dodatnih idej smo vprašanim ponudili možnost, da kavcijo dobijo nakazano neposredno na tekoči račun.

  • 22 odstotkom se zdi ta možnost zelo pomembna;
  • 35 odstotkom pa povsem nepomembna;
  • 43 odstotkov jih je nekako neopredeljenih.

Podpora deležu pijače v vračljivih steklenicah

Ob koncu ankete smo vse sodelujoče, tudi tiste, ki ne bi sodelovali v kavcijskem sistemu, povprašali, ali podpirajo zakonodajo, ki bi predpisala določen delež pijač v vračljivih steklenicah.

  • 71 odstotkov vprašanih predlog zelo podpira;
  • 18 odstotkov vprašanih predlog podpira;
  • 3 odstotki predlogu nasprotujejo.

To je dovolj dober znak, da bi ga pametna politika upoštevala in na ta način zmanjšala delež embalaže, ki po enkratni uporabi roma v uničenje, pa čeprav gre za recikliranje, ki bi lahko prineslo novo embalažo za pijačo.

favicon Preberite več: Pod drobnogledom - uvedba kavcijskega sistema za embalažo pijač

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju