Kako uspešni so bili lani potrošniki v izvensodnih sporih z bankami?

12. junij 2025

Izvensodno reševanje potrošniških sporov bančnim komitentom ponuja možnost razrešitve spora z banko brez sodišča. Na nas se je obrnil potrošnik, ki ga je zanimalo, kako uspešni so potrošniki pri svojih pobudah.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Veliko število vloženih pobud v letu 2024

Zaradi velikega števila vloženih pobud v lanskem letu je poleg posrednika deloval tudi njegov namestnik.

Vloženih je bilo 119 pobud, iz leta 2023 pa jih je bilo prenesenih 29 – skupaj je Združenje bank Slovenije (ZBS) kot izvajalec izvensodnega reševanja potrošniških sporov (IRPS) v lanskem letu rešilo 133 od 148 odprtih zadev (15 jih je bilo prenesenih v letošnje leto, prihajajo pa seveda tudi nove pobude potrošnikov).

Na prvem mestu so spletne prevare

Največ sporov je bilo iz naslova plačilnih transakcij:

• spletne prevare, 
• phishing, 
• investicijske prevare.

Ostali spori so bili s področij neodobritev kredita ali limita, nepravilnosti pri izvajanju sklepov o izvršbi, unovčenja bančne garancije, dvigov/pologov na bankomatu, odstopa od pogodbe o vodenju TRR – zaprtje računa, vračil stroškov predčasnega poplačila kredita, provizij pri nakazilu na tuje račune, nepravilnosti pri pokojninskem varčevanju ter sprememb zavarovanja glede na paket storitev, ki jih banka nudi.

Sporov glede spletnih prevar je bilo 79, kar predstavlja več kot polovico vseh primerov.

Večinoma je šlo za neodobrene transakcije, kjer potrošniki navajajo, da so na svoje elektronske naprave prejeli lažna sporočila (na primer obvestila z lažne strani banke ali pošte, da je potrebno posodobiti določene podatke) - prevaranti so jih zvabili, da so jim posredovali podatke, s katerimi so potem lahko opravljali plačilne transakcije in si prisvajali sredstva z njihovih bančnih računov.

IRPS je obravnaval tudi nekaj primerov, ko so nepooblaščene osebe opravljale plačilne transakcije na računih potrošnikov, ti pa zatrjujejo, da niso nikoli nikomur posredovali nikakršnih podatkov ali kako drugače omogočali nepooblaščen dostop do njih.

Kot novost so se v letu 2024 pojavili primeri, ko so potrošniki iz spletne trgovine Google Store ob posodobitvah določenih aplikacij na svoje naprave prenesli zlonamerno programsko opremo, ki je goljufom omogočila oddaljen dostop do naprav pobudnikov in s tem tudi do njihove mobilne banke. V teh primerih je posrednik ugotovil, da pobudniki niso ravnali s hudo malomarnostjo, zato je izdal zanje pozitivna mnenja.

Lani sklenjenih 37 sporazumov

IRPS objavlja anonimizirane primere, kjer sporazum ni bil sklenjen, izdano pa je bilo mnenje:

• Pobuda je utemeljena.
• Pobuda je delno utemeljena.
• Pobuda ni utemenljena.

Bankam mnenj IRPS ni treba upoštevati.

Sporazum pa je bil v letu 2024 dosežen v 34 zadevah, kar je ZBS ocenil kot naklonjenost bank za sklepanje sporazumov. V treh dodatnih primerih so banke s potrošniki sklenile sporazum po že izdanem mnenju, skupaj torej lahko govorimo o 37 sporazumih v letu 2024, kar predstavlja dobrih 27 odstokov primerov.

• 10 pobud je bilo delno utemeljenih, 
• 13 utemeljenih, 
• 67 neutemeljenih,
• 9 pobud je bilo zavrnjenih ali zavrženih, postopek je bil ustavljen.

Spori so bili – tako ali drugače – “rešeni” v dveh do največ štirih mesecih od dneva prejema pobude.

Priporočilo: banke naj bodo bolj pripravljene na kompromise

V poročilu za leto 2024 najdemo tudi poziv posrednika bankam “naj zlasti pri manjših zneskih in v primerih, ko so pobudniki njihovi dolgoletni komitenti, pokažejo večjo pripravljenost za sklepanje kompromisov.

Takšno popuščanje "na štiri oči" v posameznih primerih ne more imeti precedenčnih učinkov, zadovoljstvo potrošnika pa je po oceni posrednika vredno veliko več kot (delno) poplačilo njegovega prikrajšanja.”

Tudi na ZPS se zavzemamo za sklepanje sporazumov, saj je to osnovni namen IRPS – izogniti se dragim in počasnim sodnim potem. 

Predvsem nerazumljivo je, zakaj sporazumi niso bili sklenjeni v 13 primerih, ko je ZBS pobudo potrošnika označil za utemeljeno, določeno obliko dogovora pa bi pričakovali tudi v 10 primerih, ko je bila pobuda označena za delno utemeljeno.