Kaj so v Nemčiji za boljšo prehransko politiko predlagali potrošniki?

7. marec 2024

Dobro bi bilo, če bi se lahko zgledovali po nemški pobudi za bolj aktivno vključevanje potrošnikov v oblikovanje prehranske politike. Vas zanima, kaj so naredili? Zbrali so 160 potrošnikov iz cele države, z namenom, da skupaj opredelijo ključne točke, ki bi po njihovem mnenju najbolj pozitivno vplivale na prehransko okolje v državi.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zavedati se namreč moramo, da doseganje učinkovite prehranske politike zahteva tesno sodelovanje različnih deležnikov, katerih odločitve bi morale odražati tudi mnenja potrošnikov. V praksi, žal, ni vedno tako.

Kateri od predlogov so bili že sprejeti v Sloveniji?

Veseli nas, da so nekateri predlogi, ki so jih izpostavili nemški potrošniki, v Sloveniji že sprejeti.

1. Uporaba nižje davčne stopnje za trajnostne izbire živil

V Sloveniji so vsa živila, tudi trajnostne izbire, obdavčena po znižani 9,5-odstotni davčni stopnji, medtem ko v Nemčiji velja znižana 7-odstotna davčna stopnja le za osnovna živila. Prizadevajo si, da bi med osnovna živila vključili tudi več trajnostnih izbir, kot so rastlinski napitki, alternative mesu in vsi ekološki izdelki, kar bi jih naredilo bolj dostopne.

2. Zagotovitev brezplačnega kosila za vse otroke v ustanovah za varstvo otrok in šolah

V Sloveniji je že sprejeta novela zakona, ki bo osnovnošolcem zagotavljala brezplačno kosilo in bo v celoti začela veljati leta 2027.

Kateri predlogi sovpadajo s tem, na kar smo pri ZPS že opozarjali?

Z drugimi predlogi se popolnoma strinjamo in smo nanje v preteklosti že opozarjali.

1. Vpeljava starostne meje za nakup energijskih pijač (16 let)

Na Zvezi potrošnikov Slovenije smo na tem področju že dalj časa aktivni in si prizadevamo za uvedbo sprememb, ki bi pomagale zmanjšati vnos energijskih pijač med mladimi, čeprav to pomeni uvedbo starostne omejitve.

2. 0-odstotna davčna stopnja za nepredelano in zamrznjeno sadje in zelenjavo, stročnice, oreške in polnozrnata žita

Zaradi dviga cen hrane, ki se je sprva kazal kot posledica vojne v Ukrajini, danes pa je popolnoma prerasel te okvirje, smo tudi mi že pozvali k ukinitvi davka na nepredelana živila.

3. Večja transparentnost informacij in povečanje kadrovskih zmožnosti Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

S podobnimi problemi kot nemški potrošniki se srečujemo tudi pri nas. Na ZPS redno izpostavljamo potrebo po transparentnosti informacij. Ne zato, ker na ta način izpostavljamo slabše ponudnike, ampak predvsem zato, ker so na ta način izpostavljeni tisti, ki so vredni zaupanja.

4. Kakovostna in uravnotežena prehrana v bolnišnicah, domovih za starejše in rehabilitacijskih centrih

Poleg organizirane prehrane, ki naj bi bila kakovostna in uravnotežena in za katero v zdravstvenih ustanovah po Sloveniji načeloma skrbijo usposobljeni kadri, so obiskovalcem in pacientom na voljo tudi dodatne izbire v avtomatih in kioskih, na katere opozarjamo v okviru našega projekta Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira.

Na voljo je namreč premalo prehransko ustreznih izbir ter preveč energijsko bogatih in hranilno revnih prigrizkov, zato predlagamo, da se v razpisne pogoje poleg cene vključijo tudi zahteve glede prehranske ustreznosti vsebine avtomatov.

5. Doniranje presežkov hrane (po pretečenem roku minimalne trajnosti, nerazdeljena hrana v menzah ...)

To že postaja praksa nekaterih prehranskih obratov in trgovcev po Sloveniji, a je povsem prostovoljna. Nemci želijo prakso za trgovce narediti bolj zavezujočo, in sicer predlagajo obvezno doniranje presežkov še varne in užitne hrane neprofitnim organizacijam.

Potrošniki si želijo več informacij o tem, kaj se dogaja z živilom

Poleg tega si potrošniki želijo večje transparentnosti pri tem, kaj se dogaja z živilom, še preden ta doseže trgovske police.

V ta namen podpirajo uvedbo oznak na živilih, ki bodo posredovale jasne in razumljive informacije o ogljičnem odtisu živila, pogojih vzreje in dobrobiti živali ter o prehranski vrednosti posameznega živila.

V Sloveniji boste lahko kmalu opazili novo, prostovoljno označevanje živil s simbolom Dobra izbira, ki bo namenjen živilom z ugodno prehransko sestavo.

Pri oceni prehranskega profila živila si lahko pomagate tudi z aplikacijo Veš, kaj ješ.

Nemškim potrošnikom je zelo pomembna tudi dobrobit živali, zato predlagajo obvezno državno oznako, ki bi predstavljala življenjske razmere in poreklo živali.

Predlagajo tudi uvedbo davka na potrošnjo za spodbujanje dobrega počutja živali, ki bi bil uporabljen za financiranje prehoda na način živinoreje, prilagojen posamezni vrsti živali.

Kaj pa bi vi naredili na njihovem mestu? Katere stvari, ki bi pozitivno vplivale na prehransko okolje Slovencev, bi izpostavili? Enake, podobne ali popolnoma drugačne?

Besedilo: Urša Menard in Anja Bolha