Kaj se je zgodilo s cenami med epidemijo?
25. maj 2020
Statistični urad republike Slovenije je objavil prve rezultate o tem, kako je razširjenost koronavirusa (COVID-19) vplivala na cene hrane v Sloveniji. Cene kmetijskih pridelkov so bile v prvem četrtletju letošnjega leta kar za 7,5 % višje kot v prvem četrtletju leta 2019. Najbolj je cena zrasla pridelkom s katerimi nismo samooskrbni in jih moramo uvažati, v povprečju so višje tudi cene hrane na drobno (4,0 %), predvsem mesa in sadja, a nižje cene sladkarij.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Zaradi omejenega uvoza in izvoza so se cene najbolj zvišale tistim pridelkom, pri katerih nismo samooskrbni in znižale tistim, ki jih izvažamo. Kar se najlepše vidi na primeru cen živali in živalskih proizvodov. Povprečne cene živali za zakol so bile marca letos v primerjavi z marcem lani sicer le za 2,1 odstotka višje, a če pogledamo podrobneje, je bila cena prašičev za zakol višja za 35,1 %, med tem ko se je na drugi strani cena goveda in cena perutnine znižala. Po podatkih za leto 2018 je namreč stopnja samooskrbe Slovenije z govejim in perutninskim mesom 109 %, med tem ko za prašičje meso le 38 %.
Najbolj samooskrbni smo s surovim mlekom (128 %), kateremu se je cena znižala le za 0,4 odstotke, saj ga lahko proizvajalci učinkovito porabijo tudi za izdelavo drugih, bolj trajnih proizvodov. Razen vinu, se je cena zvišala skoraj vsem rastlinskim pridelkom. V prvem četrtletju 2020 je bila povprečna cena rastlinskih pridelkov kar za 20,1 % višja kor v prvem četrtletju lani. Tu je največ pripomogla cena slovenskega sadja, ki je bila kar za 54,2 % višja.
Višanje prodajnih cen kmetijskih pridelkov se pozna tudi na drobnoprodajnih cenah, torej cenah izdelkov na voljo končnemu potrošniku. Na Statističnem uradu sicer opozarjajo, da indeksi cen niso enako natančni, kot pred epidemijo, zaradi težav pri zbiranju, a vseeno je trend opazen.
V tabelah na spletni strani urada smo za primerjavo izbrali drobnoprodajne cene živil v aprilu 2020 in aprilu 2019. Višanje cen kmetijskih pridelkov se najbolj pozna na ceni prašičjega mesa, ki je bila za kar 28,6 % višja kot lani, za 27,8 % je bila višja tudi cena jedilnih živalskih maščob. Za 15,4 % se je zvišala cena svežega sadja, cena sveže zelenjave pa je višja le za 3,8 %. Z izjemo krompirja, kateremu se je cena glede na april lani znižala za kar 16,7 %. Cena mlečnih izdelkov je višja le za dober odstotek, prav tako do aprila ni prišlo do opaznega višanja cen v drugih kategorijah. Cena sladkarij je na primer ostala enaka, ali se celo znižala. Cena čokolade je bila nižja za 8,1 %, kar v luči omejevanja debelosti in zmanjšanja vnosa sladkorja vsekakor ni pozitivno.
Višanje cen mesa nas spodbuja k uživanju predvsem več zelenjave, kateri se drobnoprodajna cena glede na podatke Statističnega urada zaenkrat ni zvišala glede na prejšnje leto. Predvsem nas je epidemija prisilila v uživanje čim več sezonskih in lokalnih izdelkov, kar naj nam ostane vodilo za naprej. Namesto svinjine raje izberite piščanca, prav nič pa ne bo narobe če boste imeli v tednu nekaj brezmesnih dni v katerih boste beljakovine nadomestili z drugimi viri, kot so mlečni izdelki (na primer skuta, grški jogurt,…) in stročnice (fižol, čičerika, leča,…). Poleg trajnosti in zdravja boste s tako izbiro tudi naredili uslugo vašemu bančnemu računu.
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.