Kaj je narobe s slovenskimi taksiji?

4. januar 2024

Izpostavljamo najbolj izrazite odklone, ki so jih ocenjevalci odkrili med šestnajstimi vožnjami s taksiji v Ljubljani, Mariboru in krajih v slovenski Istri.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Še posebej v državah, kakršna je Slovenija, bi prevoz s taksiji lahko pomenil zanimivo alternativo javnemu prevozu. A seveda samo v primeru, ko je storitev izpeljana profesionalno, dosegljivo in sorazmerno razmeroma poceni.

Pri zadnjem ocenjevanju taksijev, ki ga je Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) izvedel v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, se je izkazalo, da je ponudba prevozov s taksiji v slovenskih mestih vse prej kot idealna. 

Kakovost avtomobilov 

Večina avtomobilov, s katerimi so se peljali ocenjevalci, je starejšega datuma, slabo vzdrževanih, pogosto tudi neočiščenih. Marsikdaj je bilo zaznati, da se v avtomobilu kadi (pa čeprav ob odprtem oknu). Nobeno slovensko mesto nima enotne barve taksijev. 

Ekološka osebna izkaznica avtomobilov 

Skladno s starostjo je nekako pričakovano, da taksije poganja bencinski ali dizelski motor, v nekaterih primerih tudi plinski. Čeprav v tujini številni taksisti že vrsto let izkoriščajo prednosti avtomobilov na hibridni pogon, v zadnjem času pa tudi električnega, v Sloveniji koraka naprej nismo storili.

S stališča okolja in, pa tudi tekočih stroškov za taksiste, je to slaba praksa. 

Uporaba aplikacije za naročanje in plačevanje 

Po svetu je postal uveljavljen način naročanja taksija preko aplikacije v pametnem telefonu. Na ta način je mogoče izbrati tip (limuzina, kombi …) in celo model avtomobila, navedena je informativna cena prevoza.

Po naročilu je mogoče slediti približevanju izbranega taksija na zaslonu mobilnega telefona, preko aplikacije je možno tudi plačilo. Svojo aplikacijo imajo ljubljanski Metro in City ter Cammeo v vseh treh regijah, ki smo jih obiskali. A nobeden od njih ne ponuja neposrednega plačila v aplikaciji. 

Dobro vidne informacije 

Praktično Skoraj vsi taksiji, v katere so sedli ocenjevalci, imajo cenik nalepljen na (zaprtem) senčniku pred sovoznikovim sedežem, kar zaradi kota postavitve ne omogoča preprostega branja.

Taksimetri so kot po pravilu postavljeni na dno sredinske konzole, kjer zaslon vsaj delno prekriva prestavna ročica. Le v dveh taksijih je bila dobro vidna licenca voznika. Vse to so podrobnosti, zaradi katerih ima potnik občutek, da mu želijo nekaj prikriti. 

Upoštevanje prometnih predpisov 

Ocenjevalci so doživeli vse – od vožnje v rdečo luč, telefoniranja brez prostoročne naprave, močno prehitre vožnje skozi predor in skoraj standardne prekoračitve hitrosti v mestu do (namerno?) prepočasne vožnje tako na avtocesti kot v mestu in slabo nadzorovane vožnje zaradi ognjevitega pogovora.

Taksisti so sicer v redkih državah zgled spoštovanja prometnih predpisov, a morda ne bi bilo slabo, če bi to postali v Sloveniji. Tudi zaradi večje varnosti potnikov.

Mimogrede: ocenjevalcev niti eden od voznikov ni opozoril, da so se "pozabili" pripeti z varnostnim pasom, v enem od taksijev pa do varnostnega pasu na zadnjem sedežu sploh ni bilo mogoče priti. 

Transparentnost glede cene 

Cenik zajema tri postavke (sštartnina, cena na kilometer, cena čakalne ure) in vsaj dve, včasih pa tudi štiri različne tarife. Med vožnjo ne boste nikoli ugotovili, v katerem delu te matrike ste v danem trenutku. To bi zgoraj omenjena transparentnost z informacijo o ceni (in zaračunavanjem) v aplikaciji elegantno rešila.

Pavšalne cene voženj z namenskih postajališč 

Ko sedete v taksi, ki stoji na namenskem postajališču za taksije, se najbrž ne zavedate, da boste za vožnjo plačali po posebni tarifi. Med ocenjevanjem so najbolj ekstremno razhajanje ugotovili ob izbiri taksija na letališču Brnik.

Cena prevoza do Ljubljane je bila namreč dvakrat višja kot v nasprotni smeri, edino pri tem prevozu je taksist zaračunal za vsak kos prtljage, celo majhen nahrbtnik z notesnikom. Pred začetkom vožnje o tem niso bili obveščeni.

Za potrošnika bi bilo ob izbiri taksija na namenskih parkiriščih bistveno bolj pregledno, če bi bila cena vožnje pavšalna do določenega mesta ali dela mesta. 

Avtor: Boštjan Okorn