Google Android: sodišče EU potrdilo, da je Google nezakonito omejeval izbiro potrošnikov

3. julij 2026

Splet in digitalni svet

Foto: Benny Marty / Shutterstock.com

Sodišče EU je zavrnilo pritožbo, ki jo je podjetje Google vložilo zoper sodbo Splošnega sodišča EU iz leta 2022, s katero je Splošno sodišče v bistvenem delu potrdilo rekordno 4,1 milijarde evrov visoko kazen, ki jo je Evropska komisija Googlu naložila leta 2018 zaradi kršitev konkurenčnih pravil in zlorabe prevladujočega položaja. Omenjena sodba Sodišča EU predstavlja pomembno zmago za potrošnike in jo na ZPS pozdravljamo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kako je Google zlorabljal prevladujoč položaj in kršil pravila konkurence?

Google razvija operacijski sistem Android za pametne mobilne naprave. Ko razvije novo različico Androida, izvorno kodo objavi na spletu, kar omogoči vsakomur, da jo prenese, spremeni in ustvari svojo lastno različico operacijskega sistema. Ta koda pokriva le osnovne funkcije operacijskega sistema Android, ne pa tudi aplikacij in storitev v lasti Googla (npr. Google Chrome, Google Search, Google Play Store ipd.).

Proizvajalci mobilnih naprav in telekomunikacijski operaterji so morali, če so želeli poleg osnovnih funkcij na telefon namestiti tudi Googlove aplikacije in storitve, skleniti pogodbo z Googlom. V teh pogodbah je Google postavljal pogoje in omejitve, s katerimi je izrival konkurenco, omejeval izbiro potrošnikov in zlorabljal svoj prevladujoči položaj za krepitev svoje moči na trgu. Navedeno je storil s paketnim združevanjem aplikacij in omejevanjem razvoja novih alternativnih različic sistema Android.

Google je imel prek trgovine Play Store prevladujoči položaj na trgu trgovin z aplikacijami za sistem Android. Prav tako je večina aplikacij za svoje delovanje potrebovala Google Play Services (vključno z bančnimi aplikacijami).

Če so proizvajalci želeli pridobiti licenco za namestitev aplikacije Google Play Store in z njo povezanih storitev, Google Play Services, je Google od njih zahteval, da na naprave namestijo tudi njegov iskalnik (Google Search) in brskalnik (Google Chrome), ki sta bila s tem kot privzeti izbiri vsiljena potrošnikom.

Google je proizvajalce tudi nagrajeval z odstotkom svojih prihodkov od oglaševanja, če na svoje naprave niso namestili konkurenčnih aplikacij za iskanje. Obenem pa tudi ni dovoljeval uporabe njegovih aplikacij na napravah z različicami Androida, ki jih sam ni odobril. Ta ravnanja so bila del iste protikonkurenčne strategije.
Google je z zlorabo svojega prevladujočega položaja izrival konkurenco tudi svojim drugim aplikacijam, Google Search in Google Chrome, in operacijskemu sistemu Android. Tudi na teh trgih si je ustvarjal prevladujoči položaj.

Zakaj so takšna ravnanja sporna in kako vplivajo na potrošnike?

Če so proizvajalcem mobilnih naprav in potrošnikom že vnaprej vsiljene privzete izbire, nove alternative na trgu ne morejo biti uspešne, saj konkurenti ne morejo nadomestiti prednosti, ki si jih je z zlorabo svojega položaja zagotovilo podjetje s prevladujočim položajem. 

Konkurenčne storitve so tako potisnjene na stran, potrošnik pa jih težje najde in izbere. Potrošnik se je zato prisiljen sprijazniti s produktom, ker je – zaradi nezakonitih in nepoštenih ravnanj podjetja (ne nezmožnosti drugih, da ustvarijo enak ali boljši produkt) – edini na voljo ali pa so alternative težko dostopne.

V takšnem primeru je potrošnik, če ta produkt potrebuje, prisiljen sprejeti tudi vse ostale odločitve podjetja. Podjetje lahko zato poslabša kakovost in ravna v škodo potrošnika ali ga celo izkorišča, pri tem pa ne trpi posledic, ker se potrošnik uporabi njegovega produkta ne more zlahka odpovedati.

Izrivanje konkurence ovira rast drugih podjetij in razvoj ter uvajanje inovativnejših, varnejših in potrošniku prijaznejših rešitev.

Zmaga za potrošnike in tehnološka zagonska podjetja

Omenjena sodba Sodišča EU predstavlja pomembno zmago za potrošnike, saj potrjuje, da velika tehnološka podjetja ne smejo zlorabljati svoje moči za izrivanje konkurence in omejevanje izbire potrošnikov.

Po podatkih Evropske komisije je julija 2018 Android uporabljalo približno 80 % vseh pametnih naprav. Potrošnikov, ki jim je bila izbira vede ali nevede omejena, je zato ogromno.

V praksi je prav zaradi protikonkurenčnih ravnanj še vedno težko najti alternative Googlovim aplikacijam, zato potrebujemo orodja, kot je Uredba EU o tekmovalnih in poštenih trgih v digitalnem sektorju ("Akt o digitalnih trgih", angl. okrajšava "DMA").

Namen akta je "zagotoviti konkurenčen in pravičen digitalni sektor, ki omogoča rast inovativnih digitalnih podjetij in zagotavlja varnost uporabnikov na spletu".
Uredba določa obveznosti in prepovedi za velike spletne platforme, spodbuja boljše storitve in pravičnejše cene za potrošnike ter inovacije in pravičnejše okolje za tehnološka zagonska podjetja, omogoča poslovnim uporabnikom, da potrošnikom ponudijo večjo izbiro in prepoveduje nepoštene prakse. 

Pravični digitalni trg tako ni več zgolj idealistična vizija – evropske institucije ga resno gradijo, tudi proti najmočnejšim igralcem. Sporočilo je jasno: prevladujoči položaj na trgu ni dovolilnica za omejevanje potrošnikove pravice do izbire. Ta mora ostati nedotakljiva.

Preberite tudi

Evropa udarila po velikanih: Temu, Meta, TikTok in Google pod drobnogledom