Facebook in Google manipulirata z uporabniki v deljenje osebnih podatkov

27. junij 2018

Facebook in Google manipulirata s svojimi uporabniki v deljenje kar največ informacij o sebi predvsem s premetenim oblikovanjem strani, vsiljivimi privzetimi nastavitvami ter načinom izbire “vzemi-ali-pusti”, ugotavlja analiza zadnjih sprememb zasebnostnih nastavitev teh podjetij.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Odkar se uporablja nova Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) so bili uporabniki digitalnih storitev soočeni s številnimi obvestili in pozivi podjetij za ponovno izbiro svojih nastavitev varstva zasebnosti in obdelave osebnih podatkov. Na žalost se zdi, da podjetja, kot sta tehnološka velikana Facebook in Google, nimajo nobenih namenov svojim uporabnikom omogočiti dejanske in resnične izbire.

Obe podjetji z uporabniki manipulirata tako, da ti z njima delijo čim več svojih osebnih podatkov. S tem kažeta pomanjkanje spoštovanja do uporabnikov, obenem pa gre za obid načela, da bi morali imeti potrošniki dejansko možnost nadzora nad svojimi osebnimi podatki in zasebnostjo. Takšne so ugotovitve norveške potrošniške organizacije Forbrukerradet, ki je pripravila poročilo o spornih praksah Facebooka, Googla in Microsofta (Windows 10).

Številne potrošniške organizacije in druge organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom zasebnosti tako v Evropi kot v ZDA, smo se zato obrnile na nadzorne organe v svojih državah in jih pozvale k začetku preiskave, ali je ravnanje navedenih podjetij skladno s pravili GDPR.

Potrošniki zavedeni v deljenje podatkov

Iz poročila, ki vsebuje tudi analizo pojavnih oken (t.i. ‘pop-up’), ki od potrošnikov zahtevajo izbiro določenih nastavitev zasebnosti, jasno izhaja, da potrošnike silijo oziroma načrtno usmerjajo v izbiro, ki je z vidika varstva osebnih podatkih zanje slabša. To počno prek:

• standardnih/privzetih nastavitev.
  Raziskava je pokazala, da uporabniki redko spreminjajo predhodno izbrane nastavitve (privzete nastavitve). V številnih primerih sta Facebook in Google kot privzeto nastavitev določila za uporabnikovo zasebnost najmanj ugodne nastavitve.
• Vizualno in besedilno zavajujočih pojasnil.
  Deljenje osebnih podatkov in uporaba usmerjenega oglaševanja predstavljajo kot izključno pozitivno in koristno za uporabnika, predvsem preko premetene izbire besed in vizualne podobe skupaj z grožnjami o zmanjšanju funkcionalnosti storitev, če bi uporabnik zavrnil privolitev.
• Nejasne postavitve strani.
  Če želi uporabnik izbrati zanj ugodne nastavitve zasebnosti, je pot do tja bolj kompleksna in zahteva več klikov, izbira pa je ponavadi skrita.
• Iluzije izbire.
  V številnih primerih je pred uporabnikom skrito dejstvo, da ima v resnici zelo malo izbire nad obdelavo svojih osebnih podatkov in da v veliki meri z obdelavo soglaša že s tem, ko storitev uporablja. Občutek nadzora nad svojimi podatki lahko uporabnike pripravi do deljenja še več svojih podatkov. 

Pričakujemo, da bodo podjetja na podlagi novih pravil omogočila lažjo in jasno informirano odločitev in nadzor nad svojimi osebnimi podatki. Žal temu ni tako, kar je v nasprotju z utemeljenimi pričakovanji potrošnikov in namenom nove GDPR.

Preberite tudi: Poročilo (v angleščini) norveške potrošniške organizacije