Dvig obrestne mere Evropske centralne banke: kaj to pomeni za vaše prihranke?

18. junij 2026

Varčevanje

Evropska centralna banka je 11. junija 2026 zvišala depozitno obrestno mero z 2,00 na 2,25 odstotka. Sprememba velja od 17. junija. Za potrošnike je to še en opomnik, da preverijo, koliko jim banka dejansko plača za njihov denar.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kaj je depozitna obrestna mera ECB?

Depozitna obrestna mera je obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka plača poslovnim bankam za denar, ki ga te čez noč povsem brez tveganja parkirajo pri njej. Je eno glavnih orodij denarne politike: ko jo ECB dvigne, postane varčevanje privlačnejše, zadolževanje pa dražje. To je bil prvi dvig ključnih obrestnih mer po skoraj treh letih, k njemu pa so po pojasnilih ECB botrovali inflacijski pritiski, povezani z razmerami na Bližnjem vzhodu.

Zakaj je to pomembno za potrošnike?

Dvig pomeni, da banka za denar, ki ga brez tveganja parkira pri centralni banki, zdaj prejme 2,25 %. Komitentu (torej potrošniku, čigar denar pri tem uporablja) pa na vpoglednem (transakcijskem) računu ne plača praktično nič, za vezave pa običajno le med 1,2 in 1,6 %. Razlika ostane banki.

Ta razkorak ni majhen. Po podatkih Banke Slovenije je kar 86 % vseh vlog gospodinjstev na transakcijskih računih, kjer so obresti tako rekoč ničelne – govorimo o več kot 20 milijardah evrov prihrankov. Le zaradi razlike med depozitno mero ECB in obrestjo na te račune to poenostavljeno pomeni okoli 450 milijonov evrov letnega dobička, ki ga potrošniki tako rekoč podarimo bankam. Prav ta razlika je tudi eden ključnih virov rekordnih dobičkov slovenskih bank zadnjih let.

Vprašanje pripravljenosti, ne zmožnosti

Na ZPS že leta opozarjamo, da slovenske banke hitro sledijo dvigu obrestnih mer, ko gre za kredite, obenem pa obrestne mere za denar, ki ga potrošniki hranimo pri njih, še naprej plačujejo izjemno nizke obrestne mere – na transakcijskih računih celo praktično ničelne. To je nedvomno slaba praksa, ki ne dviguje zaupanja v banke.

Tokratni dvig obrestne mere ECB je še en jasen signal, da prostor za višje obresti na vloge obstaja.

Ne gre torej za to, da banke višjih obresti ne bi mogle plačati, temveč da tega ob pasivnosti varčevalcev preprosto niso pripravljene storiti. To potrjuje tudi statistika: Slovenija je po podatkih ECB pri obrestovanju vlog gospodinjstev vztrajno na dnu evrskega območja: za enoletne vezave naše banke ponujajo med 1,2 in 1,6 %, povprečje evrskega območja pa je opazno višje.

Kaj lahko storite sami?

Najmočnejše orodje, ki ga imamo potrošniki v rokah, je premik denarja tja, kjer so pogoji boljši. Konkretno to pomeni: primerjajte ponudbe različnih bank, zahtevajte boljše pogoje in po potrebi preselite prihranke – tudi k tujim bankam ali neobankam, ki za vpogledna sredstva ponujajo okoli 2 do 2,5 %. Pri tem vedno preverite sistem jamčenja vlog, da bodo vaši prihranki ustrezno zavarovani. Dokler bomo komitenti pasivni, slovenske banke očitno ne najdejo razloga, da bi obresti zvišale.

Preberite tudi

Na čigavih plečih banke ustvarjajo rekordne dobičke?